Življenjski prehodi

Question 1

Kateri so življenjski prehodi po Huntu (2005)?

Answer 1

• reprodukcija, starševstvo
• otroštvo
• mladina
• partnerksa zveza, seksualnost, družina
• delo prosti čas in potrošništvo
• srednja leta
• staranje, starost, smrt
  -> bolj sociološka

Question 2

Kateri so življenjski prehodi po Larkinson (2013)?

Answer 2

• prenatalna doba
• otroštvo
• najstništvo
• mlada odraslost
• srednja leta
• starost

Question 3

Katere življenjske prehod obravnavamo?

Answer 3

• otrštvo, najstništvo
• mladostništvo, parterski odnosi
• odraslost: stareševstvo, družina in delo, prosti čas, potrošništvo
• kronična obolenja, zmanjšana funkcionalnost in zmožnost samosokrbe
• starost, smrt

Question 4

Kaj je družbena kontinuiranost?

Answer 4

Na videz naravni pojavi so konsturirani v življenjskem poteku. Določeni dogodki nas izoblikujejo v to, kar družba pričakuje.

Question 5

Kaj je diskontinuiteta?

Answer 5

Nek dogodek, ki pretrese/prelomi kontiuum življenja; lahko so slabe (igube) ali dobre (diploma)

Question 6

Kako se je dojemanje otroštva spremenilo od 18. stoletja do danes?

Answer 6

V 18. stoletju so otroci hitro prevzemali odrasle vloge, s poudarkom na fizičnem preživetju. V 19. stoletju se otroštvo preoblikuje v obdobje varstva in šolanja. Sredi 19. stoletja se razvije romantičen pogled na otroka kot nedolžnega in ranljivega, kar privede do državne odgovornosti za otrokovo dobrobit.

Question 7

Kako se otroštvo dojema v (post)modernih družinah?

Answer 7

• ideal jedrne družine
• • otrok kot “projekt”, “žrtvovanje (žensk)” za otroke
• “helikopterski starši”
• otrokove pravice in dolžnosti
• otroci sodelujejo v odločanju o skrbništvu

Question 8

Kaj pomeni pojem “helikopterski starši” v (post)moderni družini?

Answer 8

Gre za pretirano zaščitniške starše, ki preveč nadzorujejo otrokovo življenje in odločanje, kar lahko omeji otrokovo samostojnost.

Question 9

Kako formalno izobraževanje reproducira družbene neenakosti?

Answer 9

Namesto otrokovih sposobnosti so odločilni materialno stanje, družbeni status, etična pripadnost in spol, kar vodi v diskriminacijo in nizka pričakovanja.
Skriti kurikulum, nizka pričakovanja, diskriminacija

Question 10

Kaj pomeni koncept “hurried child”?

Answer 10

Pojav, ko otroci zaradi družbenih pritiskov in tržne komercializacije prehitro prevzemajo vloge odraslih.

Question 11

Katere diskontinuitete lahko vplivajo na otrokovo življenje?

Answer 11

Ločitev staršev, nasilje, stigmatizacija drugačnosti, socialno izključevanje.

Question 12

Katera so zdravstvena tveganja otrok?

Answer 12

• rojstvo, dojenje, depresija matere
• otroške bolezni
• debelost, kronične bolezni, pasivno kajenje
• razvojne težave
• mentalno zdravje
• socialno okolje, revščina, socialno izključevanje
• zlorabe/nasilje (med in nad) otroki
  Pomembnost prventivnih intervencij v nosečnosti in otroštvu.

Question 13

Zakaj je mladost pogosto označena kot težavno obdobje?

Answer 13

Zaradi psihosocialnega razvoja, oblikovanja identitete in čustvenih ter socialnih sprememb.

Question 14

Kako se mladostniki razlikujejo po spolu?

Answer 14

dekleta: skupno preživljanje prostega časa, oporne skupine (protective togetherness), fantje več tvegajo

Question 15

Kaj pomeni koncept “LAT - living apart together”?

Answer 15

Gre za situacijo, ko mladi zaradi ekonomskih ali drugih dejavnikov ne morejo živeti povsem samostojno.

Question 16

Naštej nekaj ključnih zdravstvenih tveganj v mladosti.

Answer 16

Motnje hranjenja, duševne motnje, zloraba substanc, samopoškodovanje, spolno prenosljive bolezni.

Question 17

Kakšna je funkcija prijateljstva v mladosti?

Answer 17

Ponuja socialno oporo, pripadnost in vpliva na samopodobo. Lahko pa vodi tudi v socialno izolacijo ali destruktivne odnose.

Question 18

Razloži pojem sendvič generacija.

Answer 18

To so ljudje srednjih let, ki imajo že otroke in še žive starše. Z ene strani so obremenjeni s strani svojih otrok, z druge pa s strani staršev, ki prav tako potrebujejo njihovo pomoč

Question 19

Kako se je izbira partnerja spremenila v (post)moderni družbi?

Answer 19

Večja spontanost, manj družbenih omejitev, večja vloga žensk, vpliv novih tehnologij, poroka (regulacija spolnosti, skupnega življenja, ekonomskega preživetja, rojevanja, vzgoje otrok) -> alternative zvez (izven zakonska zveza, samskost (Japonska), istospolno partnerstvo, serijska monogamnost)

Question 20

Kakšni so možni razlogi za razpad partnerskih zvez?

Answer 20

Upad pomena religije, daljša življenjska doba, individualizem, ekonomska neodvisnost žensk.

Question 21

Katere oblike razpada partnerkih zvez poznamo?

Answer 21

• ločenost kljub poroki; praktični in finančni razlogi za vztrajanje v zvezi, “zaradi otrok”
• v slabem gospodarskem položaju se število razvez manjša
• tveganje za poslabšan ekonomski položaj, kakovost življenja in zdravje
• nova priložnost - samoaktualizacija in boljša kakovost življenja

Question 22

Ali biološka reproduktivna funkcija ovira žensko socialno vključevanje?

Answer 22

Ponekod reprodukcija pojmovanja kot nečista, ženske v času menstruacije izločene, nosečnost prikrivana, posebni obredi očiščevanja tudi po porodu.

Question 23

Kakšna je povezva medikalizacije in tehnologizacije z reprodukcijo?

Answer 23

• prestavitev rojevanja v porodnišnice (= bolnišnice)
• medicinski model oblikuje tudi tveganja, pričakovanja in vedenja
• širitev obsega preventivnih pregledov in nadzora
• iatrogena tveganja (kontracepcijska tabletka)
• ženske kot “opazovalke” nosečnosti in poroda

Question 24

Kakšne so nove etične dileme ob reprodukciji?

Answer 24

semenske banke, umetna oploditev, kloniranje, nadomestne matere itd. -> kar je tehnično mogoče ni vedno tudi etično/moralno sprejemljivo

Question 25

Kaki je družbeno konstruirano starševstvo?

Answer 25

- pred 20. stol. starševstvo bistveno daljše obdobje - družbena konstrukcija spola - vzgoja se loči po spolu in je odvisna od družbenih norm in pričakovanj - vzgojne prakse se ločujejo po ekonomskih razredih - medkulturni, antropološki pogled na vzgojo

Question 26

Kakšen je družbeni konstrukt materinstva?

Answer 26

- naravna zaželenost materinstva oz. starševstva - materinstvo kot družbeni status - strokovni nasvet kot nadzor in pritisk → izguba lastnega čuta in občutkov, nesigurnost in notranji dvomi - iskanje ravnotežja: zaposlenost mater, materinstvo kot monopolizacija življenja, samoaktualizacija

Question 27

Kakšen je družbeni konstrukt očetovstva?

Answer 27

- tradicionalna patriarhalna delitev dela med spoloma - oddaljen, neizprosen, hladen a hkrati dobronameren, spoštovan, kratka srečanja - aktivno očetovstvo, novi moški - čuten, skrben, vključen, prisoten - absolutna pravica do otrok do 19. stol. - odsotnost očeta ali revščina kot dejavnik kriminalitete pri otrocih?

Question 28

Kakšna je družbena konstruiranost zaposlovanja?

Answer 28

- osamosvojitev - identiteta - potrošnja - družbena in geografska mobilnost - neenakosti po spolu

Question 29

Kaj je stekleni strop?

Answer 29

Navidezne oz nepremostljive ovire, ki zavirajo manjšine in ženske pri vzponu na karierni hierarhiji, ne glede na njihove sposobnosti, kompetence ali dosežke. So neenakosti na delovnem mestu, ki bi jih lahko odpravili.

Question 30

Kako nezaposlenost vpliva na posameznika?

Answer 30

Povzroča stres, izgubo identitete, ekonomske težave, socialno izolacijo in zdravstvene težave, izguba strukturiranosti dneva, izguba priložnosti za razvoj spretnosti in znanj. Več tveganja za starejše, ženske, neizkušene mlade.

Question 31

Kaj so značilnosti McDonaldizacije?

Answer 31

- de-skilling, de-humanizacija: variacija in ustvarjalnost izginjata, mehanično opravljanje dela po protokolih, nizki stroški, visoka učinkovitost, striktne vloge, hierarhija, nadzor - nanaša se na zadovoljstvo na delovnem mestu

Question 32

Kakšna je družbena konstruiranost "ženskega" dela?

Answer 32

- “samo” gospodinjstvo - nizek status tipično ženskega dela - dvojno breme: zaposlitev in gospodinjstvo - neenakosti pri dohodku, vrsti dela, tipu zaposlitve - učinek “steklenega stropa”

Question 33

Kako je družbeno umeščen prosti čas?

Answer 33

- individualni talenti in sposobnosti - socialno vključevanje - utrjujejo vrednote in interese Pomen in izbiro aktivnosti določajo družbene predstave, demografija, tehnologija, spol in družbeni razred, izobrazba in etična pripadnost, nenazadnje pa tudi zdravje. Spremembe skozi življenjski potek.

Question 34

Kakšne so značilnosti prostega časa?

Answer 34

Nanašanje na vrsto časa (brez obveznosti), povezava s kulturnimi normami in značilen učinek (osvobajajoč, sproščujoč). Kot tak ima lahko zelo pozitiven doprinos k zdravju. Največja ovira pri vključevanju v prostočasne aktivnosti ni fizična ali materialna, ampak odnosna.

Question 35

Razloži potrošništvo prostega časa - kaj je poblagovljenje prostega časa?

Answer 35

- potrošništvo kot oblika porabe časa, hobi - personalizirana tehnologija - upad pomena tradicionalne kulture, medosebnih odnosov in državljanskih dolžnosti - poblagovljenje prostega časa: produciranje potreb po prostem času, prepričevanje o načinu preživljenja prostega časa (nakupovalni centri, zabava, sprostitev, rekreacija, “eating out”, “armchair services”)

Question 36

Katere so rančjivosti in zdravstvena tveganja v zgodnji odrasli dobi?

Answer 36

- nezaposlenost, nezaposljivost - slabi odnosi (na delovnem mestu) - depriviligiranost - zloraba substanc: kajenje, alkohol, droge - nezdrav življenjski slog, debelost - spolno prenosljive bolezni - motnje spanca - (nediagnosticirane) duševne stiske - kronična bolezenska stanja

Question 37

Kakšen je praktični in simbolni vpliv kronične bolezni na življenjski potek oz. kakšna je posledica?

Answer 37

Kronična bolezen je neodvisna od starosti, kar pomeni, da se z njo lahko soočimo kadarkoli v svojem življenju; posameznik je v takem obdobju ranljiv tudi iz psihološkega vidika in mora prilagoditi svoj življenjski slog. Praktični pomen: je neposreden, izraža se predvsem preko materialnega in fiziološkega smisla → trajna poškodba nas omeji fizično, torej potrebujemo pomoč pri skrbi zase Simbolični pomen: predvsem negativni učinki, ki jih bolezen prinese na ravni odnosov; vpliv na to kako nas vidijo ljudje (smisljenje, diskriminacija, skrb, …)

Question 38

Kako je duržbeno konstruirana starost?

Answer 38

- staranje se začne z rojstvom - staranje pomeni neizogibno propadanje = medicinski konstrukt - medikalizacija starosti - socialni vidiki? gerotranscendenca - družbene predstave o starosti so odvisne od kulture in časa - biološka starost in pričakovano vedenje nista nujno usklajena - spolnost - upokojitev - izstop ali prestop (razbremenitev ali kontinuiteta)?

Question 39

So starejši homogena družba?

Answer 39

- kronološka raznolikost: tretje življenjsko obdobje (svoboda in osebna izpolnitev), četrto (obdobje odvisnosti) - najstarejši starejši - 85+, najhitrejše rastoča skupina (osamljenost, upad samozaupanja, infantilizacija, revščina → manjše soc. opore, vrstniki umirajo, mlajši se ne družijo z njimi) - socialna raznolikost (razred, spol, etičnost, zakonski stan, chain of disadvantage) - feminizacija starosti (daljša življenjska doba → med starejšimi je največ žensk) - trojna ranljivost: star, reven, temnopolt; četrta: ženski spol? - kontinuiteta - neenakosti v starosti → ovire, ki se vlečejo iz otroštva - smrt partnerja, osamljenost in socialne izolacija < omrežja socialne opore - stigmatizacija, diskriminacija (agesim), institucionalizacija - nasilje - subkultura aktivnih starejših (klubi in društva)

Question 40

Kako izgleda staranje v perspektivi življenjskega poteka?

Answer 40

Zdravje in aktivnost starejših ljudi sta rezultat življenjskih pogojev in dejanj posameznikov skozi njihovo celotno življenje.

Question 41

Na katere dejavnike, ki vplivajo na potek življenja lahko vpliva človek sam?

Answer 41

- zdrav življenjski slog - zdrava spolnost - preventivni pregledi

Question 42

Kateri strukturni dejavniki so odvisni od politik?

Answer 42

- ekonomski - izobraževanje - kulturni in družbeni razlogi: socialna integracija, spol

Question 43

Kako starejšim zagotavljamo podprto bivanje?

Answer 43

- oskrbovalci na domu: manjši tim rednih oskrbovalcev, fleksibilnost glede nalog, visoka usposobljenost, prisotnost vsaj ene osebe, ki se ji zaupa in je zagovornica, vključitev preventivnih ukrepov - zagotavljamo varnost, nadzor in identiteto - prilagajanje doma (brez da se ta stanovalcu odtuji) - vstop v DSO - bivalne skupine, varovana stanovanja

Question 44

Dvigalo skrbi in vloga DT v teh fazah:

Answer 44

Prehod iz samostojnosti v življene z oporo. Poteka kot proces (lahko fizični premik v prostoru). prehod od neodvisnega gibanja k odvisnemu (najprej k svojcem, varovana stanovanja, DSO). Vloga DT je, da poiščemo najbolj optimalne možnosti, da se čimbolj in čim lažje prilagodijo novostim. Pomagamo svojcem in jih naučimo, kako čimbolj samostojno poskrbijo za starejšega. Tudi starejšega naučimo, kako si pomaga z morebitnimi pripomočki in kako najlažje opravlja osnovne dejavnosti in fiziološke potrebe.

Question 45

Kako zagotovimo da je vstop v DSO pozitvna izkušnja?

Answer 45

- manjši tim rednih oskrbovalcev - fleksibilnost glede nalog - visoka usposobljenost - prisotnost vsaj ene osebe, ki se ji zaupa in je zagovornica - vključitev preventivnih ukrepov

Question 46

Kako vstop v DSO vpliva na družinske člane?

Answer 46

- pozitivno če vnaprej načrtovano, pretehtane opcije - negativno ob hitrih odločitvah, pomanjkanju informacij, podpore, možnosti za razgovor - možnost predhodnega obiska za nekaj ur ali nekaj dni - mediacija ob konfliktih

Question 47

Kakšna je vloga družinskih članov ob vstopu v DSO?

Answer 47

- preverjanje kakovosti oskrbe - druženje - pomoč pri osebni negi, praktična pomoč - finance Odnos med starejšo osebo in sorodniki lahko napreduje, v primeru pomanjkanja zasebnosti pa razpada > strategije vodenja prijaznega odnosa do sorodnikov

Question 48

Kaj pomeni "gerotranscendenca"?

Answer 48

Pojav, ko starejši posamezniki spreminjajo svoj pogled na življenje, postajajo bolj duhovni in manj osredotočeni na materialne stvari.

Question 49

Kaj so glavne težave najstarejših starejših (85+ let)?

Answer 49

Osamljenost, infantilizacija, revščina, zmanjšana socialna opora.

Question 50

Kateri so izzivi ob paliativni oskrbi?

Answer 50

- spodbujanje/ohranjanje dostojanstva starejše osebe in skrbnikov - podpora in usposabljanje za osebje - nevarnost pokroviteljskega odnosa oskrbovalcev do umirajočih - povezava z zdravstvenim sistemom - financiranje “Dobra” smrt je povezana s spoštovanjem, možnostjo izbire in soodločanjem.

Question 51

Kakšen je odnos do smrti na zahodu?

Answer 51

- malo govora, poslednje želje - “celuloidna” smrt - mediji javnega obveščanja (poročila, film, tisk), računalniške igrice - zmanjšani socialni pomen smrti posameznika - strah pred smrtjo v materialističnem času - izguba smisla življenja, predstave o posmrtnem življenju - smrt otroka

Question 52

Razloži pomen medikalizacije smrti.

Answer 52

- institucionalizacija smrti, profesionalno osebje, tehnologija - nadzorovana, “higienična” smrt - izguba humane dimenzije - lajšanje bolečine a zanikanje smrti kot ene od življenjskih izkušenj - strah in odpor pred institucionalizacijo - hegemonija medicine nad ključnimi življenjskimi prehodi

Question 53

Kako izgleda "dobra smrt" v zahodni kulturi?

Answer 53

- dobro življenje do samega konca - brez bolečin - odkrito priznavanje neizogibnosti smrti - izbira okolja in pristnosti - možnost razrešitve osebnih konfliktov - smrt kot osebna rast - smrt po željah in v skladu z unikatnostjo umirajočega