Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Anatomija > ŽIVČEVJE > Flashcards

ŽIVČEVJE Flashcards

1
Q

Kako se v telesu prenašajo sporočila?

A
  1. po živčnih vlaknih od
  2. čutilnega sistema (npr. posameznih čutilnih organov) proti
  3. živčnim središčem (v hrbtenjači in možganih) in od tod proti
  4. efektorskim organom.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

V katerih 2 oblikah poteka prenašanje?

A

-električna sporočila, ki se prenašajo po
živčni celici, in
-kemična sporočila, ki se prenašajo med živčnimi celicami prek sinaps.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj tvori živčni sisitem?

A

osrednji (centralni) in obrobni (periferni) živčni

sistem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj tvori osrednji živčni sistem?

A
  • možgani in hrbtenjača,
  • središča simpatičnega živčevja,
  • središča parasimaptičnega živčevja.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj tvori periferni živčni sistem?

A
  • živci in

- senzorični receptorji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj omogoča soamtsko živčevje

A

Omogoča zavedno odzivanje organizma na dražljaje iz okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kaj uravnava avtonomno živčevje?

A

Uravnava delovanje notranjih organov in splošne

življenjske funkcije. Delovanja notranjih organov se ne zavedamo in ga ne moremo nadzirati z voljo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Katera 2 tipa celic tvorita živčne celice?

A
  • nevroni in

- oporne ali gnija celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naštej vseh 8 delov nevrona

A
  • jedro
  • mitohondrij
  • Ranvierjev zažemek
  • mielinska ovojnica
  • živčni končiči
  • akson ( ovit je v mielinsko ovojnico tek kjer ni pa so ravierjevi zažemki)
  • telo celice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kaj je živec?

A

snop živčnih vlaken

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je mirovni membranski potencial

A

Čas ko je celica v mirovanju in ima ločene

  • pozitivne ione na zunanji strani membrane in
  • negativne ione na notranji strani membrane
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je depolarizacija membrane?

A

Oz vzburjenje el.spremembe na membrani čutilnih celic, ki jo povzročijo receptorske celice.
Če je vzburjenje čutilne ali živčne celice dovolj veliko, da doeseže VZDRAŽNI PRAG se začnejo na aksonih odpirati natrijevi kanali in pojavi se AKCISKI POTENCIAL, ki potuje vzdolž membrane aksona. V tem času se poveča prevodnost membrane za natrijeve ione. Kanali se odprejo le za kratek čas in se nato vrnejo v mirovni membranski potencial.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kdaj se poveča potovanje živčnih impulzov?

A

Če je aksen ovit z meinsko ovojnico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je sinapsa?

A

je stik med živčnima celicama.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako sinapso delimo glede na delovanje?

A

Glede na delovanje poznamo

  • -kemično (če se sporočilo med posameznimi živčnimi celicami prenaša s kemično snovjo - nevrotransmitorjem) in
  • -električno sinapso (informacija se prenaša električno kot val depolarizacije).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kaj so možgani?

A

glavni del osrednjega živčevja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kaj se dogaja v možganih?

A
  • v njih se skladiščijo podatki,
  • se obdelujejo,
  • primerjajo med seboj in
  • se hitro odzovejo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kako delimo možgane?

A
  1. veliki možgani so sestavljeni iz:
    - dveh hemisfer ali polobel ,
    - medmožganov
  2. mali možgani;
  3. možgansko deblo sestavljeno iz:
  • srednjih možganov ali zgornjega dela možganskega debla,
  • mostu,
  • podaljšane hrbtenjače.
19
Q

Naštej naloge PODALJŠANE HRBTENJAČE

A

Življenjsko pomembne naloge: dihanje, bitje
srca, uravnavanje krvnega tlaka, kašljanje, ki-
hanje, požiranje, bruhanje, žvečenje, sesanje,
širjenje in oženje žil, zvok itd.

20
Q

Naštej naloge SREDNJI MOŽGANI

A

Refleksni center za vid in sluh: širjenje in
oženje zenice, premikanje oči, križišče prevod-
nih traktov itd.

21
Q

Naštej naloge MALI MOŽGANI

A

Tonus mišic, ravnotežje, skladnost (vodenje)
gibov, vzdrževanje telesne teže, gibalno
učenje, drža telesa, orientacija v prostoru itd.

22
Q

Naštej dele MEDMOŽGANOV

A
  • epitalamus
  • talamus
  • limbični sistem
  • hipotalamus
  • hipofiza
23
Q

Opiši EPITALAMUS

A

Epitalamus je zgornji zadajšnji del talamusa.
Njegov najvažnejši del je češerika, to je žleza z
notranjim izločanjem.

24
Q

Opiši TALAMUS

A

Talamus zbira podatke iz čutil, jih razporeja v

središča velikih možganov in v limbični sistem.

25
Opiši LIMBIČNI SISTEM
Limbični sistem skrbi za organizacijo na- gonskega vedenja, čustvenih reakcij in razmnoževanja.
26
Opiši HIPOTALAMUS
Hipotalamus skrbi za uravnavanje notranjega okolja, izločanje hormonov iz sprednjega režnja hipofize ter za usklajeno delovanje avtonomnega živčnega sistema; posredno vpliva na apetit, presnovo, uravnavanje telesne temperature, krvnega tlaka, količine vode in soli v telesu, čustvene reakcije, zadovoljstvo itd.
27
Opiši HIPOFIZA
Hipofiza vpliva na delovanje endokrinih žlez.
28
Naštej pomembne dele velikih možganov oz. naštej režnje velikih možganov
- asociacije ČELNI REŽENJ - senzorični del TEMENSKI REŽENJ - vid ZATILNI REŽENJ - sluh, voh SENČNI REŽENJ
29
Opiši ČELNI REŽENJ
Asociacije (čelni reženj): razumevanje, odločanje, mišljenje, spoznavanje, hranjenje podatkov, njihov priklic iz spomina, zavestno mišljenje, volja, razum, gibanje.
30
Opiši TEMENSKI REŽENJ
Senzorični del (temenski reženj): govor, tip, | mišični čut, okus, bolečina, mraz, blag dotik.
31
Opiši ZATILNI REŽENJ
Vid (zatilni reženj): oblike, barve, ocenjevanje | razdalje, tridimenzionalno gledanje.
32
Opiši SENČNI REŽENJ
Sluh, voh (senčni reženj): obdeluje podatke za | razumevanje jezika.
33
Na kaj še vplivajo veliki možgani?
Veliki možgani so še center za branje, razvoj, | ravnotežje, koordinacijo.
34
Opiši hrbtenjačo
Hrbtenjača je glavni refleksni center hrbtenjačnih refleksov.Zgrajena je iz beline, ki jo obdaja in sivine, ki je v osrednjem delu.
35
Opiši možganske ovojnice
So 3 Vse so zgrajene iz vezivnega tkiva in varujejo osrednji živični sistem pred mehanskimi poškodbami in sodelujejo pri pretoku likvorja. Poznamo zunanjo, srednjo ovojnico in žilnivo
36
Kaj je likvor?
Je možgansko-hrbtenjačna tekočina, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Osnovna naloga je zaščita občutljivega tkiva možganov in hrbtenjače pred udarci.
37
Kaj gradijo obrobni živčni istem
Vsi živci, ki povezujejo osrednji živčni sistem s čutili in efektorji (mišicami in žlezami).
38
Kaj naredijo čutilni nevroni?
Sprejmejo in prenesejo sporočila iz obrobja v osrednji živčni sistem
39
Kaj naredijo gibalni nevroni?
Prenesejo obdelana sporočila iz osrednjega živčnega sistema do mišic in žlez
40
Kaj vse sestavlja obrobni živčni sistem?
- možganski (kranialni) živci; teh je 12 parov, oživčujejo čutila mišice glave in deloma drobovje, - hrbtenjačni (spinalni) živci, teh je 31 parov (8 je vratnih, 12 prsnih, 5 ledvenih, 5 križnih, 1 trtični), oživčujejo kožo, skeletne - gangliji (ganglia); telesa nevronov, združena v vozle -avtonomni živci; oživčujejo notranje organe. mišice ter sklepe;
41
Kaj je refleks?
Refleks je hiter, nehoten oziroma samodejen odgovor na dražljaj, četudi ga izzovejo somatski živci. Ker pa so v hrbtenjači nadzorna središča za najenostavnejše reflekse, ki zelo hitro organizirajo ustrezne odgovore na dražljaje, in je možganska skorja o poteku refleksa obveščena nekoliko kasneje, se refleksa zavemo šele potem, ko se je že zgodil. Refleks poteka po živčni poti, ki ga sestavlja omrežje živčnih celic in ga imenujemo živčna ali nevronska mreža. Najpreprostejša nevronska mreža je refleksni lok. Je pot vzburjenja od čutilnega organa na obrobju skozi osrednji živčni sistem in nazaj do mišice oziroma žleze, ki reagira na dražljaj.
42
Naštej vse 3 vrste refelksov
preprosti, večsinaptični preprosti in sestavljen
43
Opiši vliv drog na živčevnje
Pri zauživanju drog povzročimo prekomerno izločanje hormona sreč-hormona dopanima, kar pa vodi v njegovo kopičenje v sinaptični špranji in tako se počasi zmanjšuje proizvodnja dopanima. Problem nastane, ko telo ne dobi več droge in pride do pomankanja dopanima in tako pride do huje depresije
44
Opiši vpliv alkohola na živčevje
- Upočasnjuje delovanje prenašalnih molekul - redno uživanje vodi v propad živih celic v možganih (ker je tako mala molekula, da pride do mozganov kjer deluje na delovanje prenasalnih molekul, na presnovo,..), zmansuje absorbcijo vitamina B, prizadet je spomin,...

Anatomija (17 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions