Zgodovina Flashcards
Frenologija?
Utemeljitelj je Gall. Temelji na mišljenju, da so psihične lastnosti lokalizirane v različnih delih možganov. Večja razvitost lastnosti naj bi vodila do tega, da so tisti deli možganov večji, kar pa naj bi se potem videlo tudi na lobanji. Pri frenologiji gre torej za napovedovanje psihičnih lastnosti na podlagi lobanje.
Razlika med psevdoznanostjo in paraznanostjo?
Paraznanost se ukvarja s fenomenom, ki je sicer zanimiv za neko znanost, vendar ta še nima na razpolago ustreznih orodij, da bi ga znanstveno preučila. Pseudoznanost pa obsega znanja, za katera trdi, da temeljijo na znanosti, vendar ne podpira znanstvenih metod, nima ustreznih dokazov ali ima kakšno drugo pomanjkanje znanstvenega statusa (npr. astrologija).
Ali se ti zdi astrologija neznanstvena? Utemelji.
Ja. Manjka ji preverljivost, manjkajo ji teoretske osnove, nima napovedne veljavnosti, njene metode niso znanstvene. Je v bistvu kognitivna pristranskost.
Znanstvena metoda?
Znanstvena metoda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja znanja in popravljanja ali dopolnjevanja že pridobljenega znanja. Je pregledna in transparentna ter sestoji iz zbiranja podatkov z opazovanjem in eksperimentiranjem ter oblikovanja in preizkušanja hipotez. Temelji na zbiranju opazljivih, merljivih in empiričnih dokazov, podvrženim določenim merilom razmišljanja.
Sklepanje o osebnosti na podlagi zunanjih značilnosti.
Frenologija (lobanja), fiziognomika (telesni znaki), Abrahamova fiziognomika (simetričnost obraza), kirologija (dlani), konstitucionalizem (telesna zgradba).
Argumentiraj neznanstvenost kirologije!
Pomanjkljiva napovedna veljavnost in preverljivost, nima teoretskih osnov. Ne temelji na znanstveni metodi. Navidezna zanesljivost - vsi kirologi hodijo v isto šolo, zakar vsi enako interpretirajo.
Argumentiraj neznanstvenost Kretschmerjeve tipologije?
Ne izhaja iz procesa falsifikabilnosti, temveč ravno obratno - išče potrditve za svojo pravilnost. Pomanjkanje preverljivosti, teoretskih osnov in napovedne veljavnosti. Njene metode niso znanstvene.
Kdo in kdaj je uvedel koncept količnika inteligentnosti?
Stern, 1914. Terman pa IQ.
Kdo in kdaj je izdelal prvi uporaben test inteligentnosti?
Binet in Simon, 1905. Šlo je za 30 preprostih nalog, ki naj bi merile višje miselne funkcije. Namen je bilo odkriti otroke, ki ne bi napredovali v rednem izobraževalnem sistemu. Namen lestvice je bilo klasificirati in ne meriti v pravem pomenu besede. Namen je bilo pomagati in ne preučevati medosebne razlike.
Je Galton s svojim asociacisjkim testom začetnih projekcijskih tehnik?
Ja. Gre se za tehniko besednih asociacij.
Army alfa in beta - razlike in podobnosti!
Podobnosti: oba merita splošno inteligentnost, sta kratka testa, kratek čas reševanja, namenjena skupinski administraciji, za selekcijo vojakov na različne položaje.
Razlike: alfa je za bolj sposobne, zahteva pismenost in znanje angleškega jezika. Beta je za manj sposobne oziroma nepismene, ni potrebno znati angleško, navodila so bila podana s kretnjami, gre za slikovni test.
Avtorja Fiska in Campbell sta 1959 izdala MMPI.
Ne. 1943 sta ga izdala Hathaway in McKineley.
Kateri test je bil izdan 1935?
TAT - test tematskega opažanja; Murray in Morgan
Razlika med Wundtovim in Cattellovim pristopom?
W - eksperimentalni, zanimajo ga splošne zakonitosti v preučevanih pojavih, varianca je v njegovem pristopu neželena, odvečna.
C - prvi ameriški doktorski študent W, on ima diferencialni pristop, zanimajo ga medosebne razlike med posamezniki, kjer pa ima varianca pomembno vlogo.
Ali je bila v raziskavah ugotovljena negativna korelacija med shizoidnostjo in telesno višino?
Ne. Ni šlo za znanstveno metodo.
Kdo je vpeljal IQ in kdo količnik inteligentnosti?
IQ - Terman; količnik inteligentnosti - Stern, 1914
Kdo se je ukvarjal s senzornimi značilnostmi RČ?
Galton, za njim pa Cattell.
