Merjenje dosežka (inteligentnost) Flashcards
Sternbergova definicija inteligentnosti!
Miselna zmogljivost avtomatizacije procesiranja informacij in posredovanja kontekstualno pravilnega vedenja v novi situaciji.
Kdo v definiciji reče, da je inteligentnost agregat?
Wechsler.
Kaj nam pove izredno nizek rezultat na testu I?
- da test ni ustrezen za tega udeleženca (so vzeli test za odrasle in ne za otroke)
- če pa je to njegova ref. skupina, pa to. pove, da je pravilno odgovoril na manj nalog kot ostaliv njegovi ref. skupini
Sternbergova triarhična teorija I!
Široko pojmovanje I, vključuje socialno I, poudarja prilagajanja na dejansko življensko okolje. 3 vidiki:
- komponentna podteorija: procesi in strukture, ki so baza inteligentnemu vedenju pri prilagajanju okolju, izbiri ustreznega okolja in njegovemu preoblikovanju
- izkustvena podteorija: vedenje v različnih situacijah ni enako inteligentno, to je odvisno od tega, koliko je neka situacija nova
- kontekstualna podteorija: inteligentno vedenje kot posledica socio-kulturnih kontekstov
Wechslerjeva definicija I?
Agregat ali globalna sposobnost posameznika, da odločno deluje, racionalno razmišlja in je učinkovit v okolju.
Kako je I definiral Eysenck?
Napak prosta transmicija informacij skozi kontekst.
edina kog. komponenta je mentalna hitrost
Štiri vsebinska področja moderne Binetove lestvice (1986)?
Verbalno sklepanje, abstraktno/vizualno sklepanje, kvantitativno sklepanje, kratkoročni spomin.
Stične točke in razlike med Galtonom in Binetom!
Oba preučujeta inteligentnost, stične točke so opredelitev izvora, pristop, mere in predmet preučevanja.
Galton: genetsko determinirana -> eksperimentalni -> enostavne psihofizične in kognitivne -> delovanje komponent strukture inteligentnosti.
Binet: artefakt/skupek pridobljenih veščin -> psihometrični -> psihometrični testi -> narava strukture inteligentnosti.
Galton želi čimhitreje najti čim bolj sposobne posameznike. Binet pa z namenom identifikacije otrok, ki rabijo pomoč (bolj plemenita ideja).
Čigava je definicija: Sposobnost hitrega odkrivanja neuravnovešenosti v določenih situacijah.
Bujas(ova).
Faktorske teorije inteligentnosti!
T. delimo na TEORIJE SPLOŠNE/GENERALNE INTELIGENTNOSTI in TEORIJE MULTIPLIH FAKTORJEV INTELIGENTNOSTI.
Teorije splošne I pravijo, da obstaja neka splošna intelektualna sposobnost, ki je v večji ali manjši meri vključena v vse intelektualne aktivnosti.
Teorije multiplih faktorjev I pravijo, da je posameznikov intelekt kompozit mnogih razmeroma neodvisnih sposobnosti ali zmogljivosti. Npr. Gardnerjeva t., Sternbergova t., Guilfordov model,..
Primerjava Thurstonove in Spearmanove teorije I.
- oba sta hierarhična
- S razdeli inteligentnost na SPLOŠNE in SPECIFIČNE faktorje (spošni = njihov vpliv se odraža v vseh kognitivnih procesih; specifični = pojasnjujejo variance pri specifičnih nalogah)
- T govori o večih SAMOSTOJNIH I., ki so med seboj neodvisne. Potrdi 6-8 takih, ni pa sledu o g faktorju. T razdeli primarne sposobnosti v ožje faktorje.
- T kasneje uporabi poševnokotne rotacije in ugotovi pozitivne odnose med primarnimi faktorji, kar nakazuje na hierarhično ureditev primarnih faktorjev
TOREJ
- S meni, da obstaja splošna sposobnost, T pa ne priznava obstoja splošne sposobnosti, temveč pravi, da imamo več inteligentnosti, ki so samostojne in med sabo neodvisne
- S pravi, da varianco lahko razdeliš na splošno sposobnost in več specifičnih sposobnosti, T pa da na več med seboj neodvisnih sposobnosti
- ugotovijo, da sta uporabila različno metodo, če dopustijo korelacije se njegove sposobnosti povežejo v nadredno
Hierarhični model Burta in Vernona.
- inteligentnost gledeta hierarhično
- lahko govorimo o različnih stopnjah sposobnosti
- generalni faktor
- sekundarna faktorja (verbalno-izobrazbene sposobnosti in prostorsko-mehanske sposobnosti)
- primarni faktroji (npr. kreativne sposobnosti, matematične sposobnosti)
- specifični faktroji (z njimi so obremenjeni posamezni testi)
- faktorji na višjih nivojih pojasnjujejo pomembnejši del variance testnega rezultata
Hierarhični model Cattella in Horna.
- razdelita splošni faktor na dve vrsti intel (kristalizirana + fluidna)
- kasneje ugotovita, da polek teh dveh obstajajo še nekateri drugi faktroji (npr. verbalizacija, splošna fluentnost,..)
- pride še Carol in nardijo CHC
Guttman, 1970.
Predlaga RADEKS TEORIJO INTELIGENTNOSTI.
- gre za psihometrično teorijo, ki predlaga, da bi mentalne sposobnosti (Lea pravi teste; jaz sposobnosti, sem pa iz APA strani vzela) lahko radialno razvrstili
- radeks bi vseboval dva dela: SIMPELKS (oddaljenost od središča: bližje kot je sposobnost, bolj je podobna konstruktu splošne inteligentnosti) in CIRKUMPLESK (razdalja po krogu - spretnosti, ki višje korelirajo so bolj skupaj)
- kasneje se ugotovi, da je radeks teorija združljiva s hierarhično teorijo I
Marshalek, Lohman in Snow (1983).
Dokažejo, da je radeks teorija inteligentnosti združljiva s hierarhičnim modelom I, ki sloni na FA.
Gustafsson (1984, 1988).
- skuša preveriti stabilnost hierarhične strukture intelekta
- ima zelo velik vzorec in v tristopenjskem konfirmatornem modelu se je potrdila hierarhična struktura intelekta
- na vrhu je bil splošni faktor inteligentnosti, ki je nadreden faktorjem drugega reda oz. primarnim faktorjem (fluidna I, kristalizirana I, …)
- pod temi so še specifični faktorji, s katerimi so nasičeni posamezni testi
- s statističnimi tehnikami se izkaže, da je faktor drugega reda fluidna I enak g-faktorju (faktor fluidne inteligentnosti se namreč pojavlja v vsaki od mer)
Prispevek Guilforda?
Teorija strukture intelekta.
- zanima obstoj splošne inteligentnosti
- zavrača hierarhično strukturo
- pravi, da je struktura inteligentnosti sestavljena iz velikega števila med seboj neodvisnih sposobnosti
- različne tipe sposobnosti naj bi določale kombinacije treh dimenzij: operacija, vsebina, produkt
Operacije: kognicija, spomin, evalvacija, divergentna in konvergentna produkcija
Vsebine: vidne, slušne, simbolične, semantične, vedenjske
Produkti: enote, razredi, odnosi, sistemi, transformacije, implikacije
Naštete 3 stvari iz Guilfordovega modela in moreš povedati, če so produktil
Produkti so: enote, razredi, odnosi, sistemi, transformacije, implikacije.
Berlinski model strukture intelekta (BIS).
- teorija omogoča vpogled v hierarhično organiziracijo strukture intelekta
- Bucik: inteligentnost na verbalne, figuralnem in numeričnem področju (vsebine) se izraža kot hitrost procesiranja, zmogljivost procesiranja, spomin in ustvarjalnost (operacije)
- model predpostavlja bimodalno strukturo inteligentnosti, saj je vsaka intelektualna aktivnost v njem predstavljena kot funkcija dveh modalitet: operacij in vsebine
- operacije so nadredne vsebinam
- kombinacija 4 operacij in 3 vsebin tvori dvodimenzionalno matriko z dvanajstimi polji
- omogoči računanje splošne sposobnosti, ker lahko povprečiš rezultate, ki jih dobiš iz vseh polj
Katera mentalna operacija je omenjena v BIS, pa ni omenjena v nobeni drugi teoriji?
Ustvarjalnost.
Razlika med BIS in Guilfordovim SI modelom?
- BIS nima primarnih konstruktov ali teoretično določenih sposobnosti v celicah matrike
- SI ima pe produkte, ki jih BIS nima
- BIS omogoča vplogled v hierarhičnos trukturo inteligentnosti, SI pa ne
- BIS meri splošno sposobnost
Speramanova teorija - noegenetski zakoni!
ZAKON IZKUSTVA - oseba lahko ima večjo ali manjšo sposobnost opazovati dogajanja v svojem mišljenju
ZAKON ODNOSOV - če imamo dve misli, smo v večji ali manjši meri sposobni si zamisliti odnos, ki je med tema mislima
ZAKON SOODVISNOSTI - če imamo neko idejo, in če poznamo odnos, smo si sposobni zamisliti drugo idejo, ki je s prvo v tem odnosu
Gardnerjeva teorija I.
= teorija mnogoterih I
- predvideva obstoj večih, med seboj neodvisnih inteligentnosti
- 7 oz. kasneje 8 inteligentnosti: lingvistična, prostorska, , logično matematična, telesno-kinestetična, naturalistična, interpersonalna, intrapersonalna, glasbena
- v podporo je kar nekaj dokazov
- teorija poudarja pomen drugih, nekognitivnih sposobnosti
- prenesena je bila v šolski kontekst
- opozori na nagnjenje, da samo iz Z konteksta gledamo na inteligentnost
Vaš pogled na Garderjevo teorijo.
+ kar nekaj dokazov ima (nevroznanstveni, razvoj inteligentnosti, savanti,…)
+ opozori, da preveč gledamo na I iz Z zornega kota
+ poudari pomen drugih, nekognitivnih spretnosti
+ je bila praktično prenešena v šolski prostor
+ zanemarja genetsko determiniranost in poudarja razvoj potencialnov
- nekateri dokazi niso zares pravilni (lociramo lahko le lezijo, ne pa kompleksnih funkcij, kot je intelekt)
- nima končnosti strukture, saj ni nekega kriterija katera spretnost sodi v katero kategorijo
- raziskave kažejo, da komponente med seboj niso neodvisne
- vključuje nekatere nekognitivne komponente
- lahko gre za različne pojavne oblike bolj bazičnih spretnosti v različnih kulturnih in geografskih razmerah
- ni testov za nekatere od inteligentnosti
Kritike Sternbergove teorije!
- preveč nekognitivnih dejavnikov vključuje
- vključuje več različnih konstruktov, zakar ne more biti potem več znanstveno smiselen koncept
- problem merjenja, saj empirično merjenje takega koncepta ni mogoče
- ni empiričnih dokazov
- preširoko opredeljen koncept
Argumenti, ki govorijo v prid psihometrični naravi g faktorja.
- g je pogoj vsakega testa inteligentnosti
- g je mogoče izločiti kot prvi faktor v hierarhiji iz interkorelacijske matrike v FA
- g je relativno stabilen v različnih testnih serijah
- obtežitve različnih testov na g-ju so skladne v različnih rasnih populacijah
- medosebne razlike v sposobnostih učenja pri človeku odražajo g-faktor
- g je glavna sestavina praktične napovedne veljavnosti psihometričnih testov
Razlika med testno serijo in testno baterijo.
TESTNA BATERIJA je zbirka različnih testov, z različnimi nalogami, ki merijo različne lastnosti, namenjena je le določeni starostni skupini. Rezultate lahko uporabimo kot celoto, ki nam bo pomagala bolje spoznati posameznika, lahko pa jo spreminjamo, dopolnjujemo.
TESTNA SERIJA je serija dveh ali več testov, ki se razlikujejo v svoji povrečni težavnosti, ostale merske karakteristike posameznih testov v seriji pa so enake. Pokriva širok starostni razpon.
Razloži Gardnerjev argument o čudežnih otrocih.
Izhaja iz predpostavke, da so sposobnosti med seboj neodvisne - če ne bi bile, bi bili nadarjeni na vseh področjih, ali na nobenem. Ker pa so neodvisne, so lahko nekateri zelo nadarjeni na enem področju in povprečni/podpovrprečni na drugih.
Z in IQ lestvice so v bistvu enake.
Ne. Imajo različen M in SD.
Razlike v inteligentnosti, ne pa v osebnostnih lastnostih vplivajo na ugibanje.
Ne, ravno v osebnostnih lastnostih vplivajo.
Nevrološki pokazatelji inteligentnosti!
- rast dendritov, število izrastkov; gostota možganskih nevronov (dobljene z nevroanatomskimi metodami)
- povprečni evocirani potencialni, potenciali povezani s kognitivno dejavnostjo, hitrost nervnega prevajanja (elektrofiziološke metode)
- centralni metabolizem glukoze (metoda magnetne resonance, tomografija žarčenja pozitronov, obe metodi snemanja)
Glavni izsledki študij pri WISC-u.
- obstajajo le majhne medkulturne razlike v testih, ki so jih priredili = RAZLIKE MED RAZLIČNIMI PRIREJENIMI TESTI SO ZELO MAJHNE = čeprav se v nekaterih zadevah se razlikujejo, vendar pa so v strukturi enaki
- identificirali so dve kulturni spremenljivki, na katerih se države med seboj razlikujejo, rezultat na WISC-u pa pomembno korelira z obema: gospodarska razvitost, izobrazbena raven (korelacije s to so višje!!)
Katera obletnica WISC je bila 2019?
70ta
Povezave med inteligentnostjo in časovno omejitvijo nalog.
- mentalna hitrost: hitreje rešijo
- pri testih osebnosti pa vpliva časovna omejitev pri manj inteligentnih posameznikih na manj prirejanja odgovorov
Kategorije interpretacijr pri WISC-u!
- na ravni celostne sposobnosti: CIQ (ni enako g faktorju)
- na ravni BIQ in NIQ (to je bilo včasih, ugotovijo, da je arbitrarno), danes na ravni 4 INDEKSNIH LESTVIC (besedno razumevanje, zazanvna organizacija, neodvrnljivost pozornosti, hitrost procesiranja)
- na ravni podtestov (vendar nizka zanseljivost, ne predstavljajo 13 vrst inteligentnosti)
Zakaj interpretacija WISC na podlestvicah in na besedni/nebesedni ravni ni priporočljiva?
- podlestvice: niso zanesljive, ne merijo 13 vrst inteligentnosti
- besedna/nebesedna raven: arbitrarno določena, BIQ vsebuje tudi naloge, ki ne merijo besednih sposobnosti, zato bolje interpretirati na 4 indeksnih lestvicah
Deviacijski in razvojni indeks.
Razvojni = MS/KS * 100
Deviacijski = ((X - M)/SD) * 15 + 100
Deviacijski indkes je linearno pretvorjen testni dosežek v normativno vrednost na IQ lestvici.
Lahko kontroliramo variabilnost pri deviacijskem.
Deviacijski nam pokaže ali je posameznikov rezultat povprečen, blizu povprečja, nadpovprečen, saj ga izrazimo na lestci z M = 100.
Deviacijski se uporablja za primerjave med posamezniki.
BIS ni kongeneričen model. Drži ali ne?
Drži.
Zakaj sta Wechslerjeva in binetarij testne serije? V čem se iz tega vidika vidi razlika?
- sta serija testov, ki se razlikujejo v svoji povrečni težavnosti, ostale merske karakteristike posameznih testov v seriji pa so enake. Pokrivata širok starostni razpon.
Razlike: WISC imamo v slo, imata različne lestvice, WISC nima g faktroja na konvu, Binetarij pa
Kaj nam pove nizek rezultat na lestvici laži?
Ni alarmanten - visok rezultat bi bil problematičen in bi služil kot indikator slabe veljavnosti odgovorov na druge postavke.
Katera je edina kognitivna komponenta v Eysenckovi opredelitvi inteligentnosti?
Mentalna hitrost (baje je tako v Bucikovi knjigi)
M in SD pri WISC-u.
M = 100, SD = 15.
Na kaj more biti psiholog pozoren pri interpretaciji WISCa pri otrocih?
- da začne s CIQ, nadaljuje s 4 indeksnimi lestvicami in potem s podtesti (ta vrstni red)
- da CIQ ni enak g faktroju
Tri metode v nevropsihologiji za določanje razlik v inteligentnosti.
- nevroanatomske metode (rast dendridov, število izrastkov, gostota možganskih nevronov)
- elektofiziološke (hitrost živčnega prevajanja, povprečni evocirani potenciali)
- metode snemanja (metoda magnetne resonance, tomografija žarčenja pozitronov)
Kaj je po vašem mnjenu razlika med inteligentnostjo in IQ?
- IQ je standardizirana vrednost, ki skuša biti dober izraz konstrukta inteligentnosti, vendar zraven vključuje še vplive drugih spremenljivk
- inteligentnost pa je mentalna sposobnost, IQ pa je psihometrični konstrukt, ki ga merimo
Inteligentnost je konstruktu, ki se mu ga skušamo z merami čim bolje približati. IQ je mera inteligentnosti, vendar ne odraža samo inteligentnosti, temveč tudi vključuje napako merjenja. Cilj je, da bi bil IQ čim boljši reprezentant konstrukta inteligentnosti. IQ moremo interpretirati tudi glede na kontekst merjenja, glede na uporabljen test, teorijo v ozadju itd.
Kaj pomeni, če izračunamo IQ = 0?
- da test ni ustrezen na skupino, kateri posameznik pripada
Splošna inteligentnost je bolj pod vplivom genetskih faktrojev kot specifična.
Ja.
Primerjaj Eysenckovo in Sternbergovo teorijo.
- Obe se ukvarjata z I.
- Eysenck izhaja iz biološkega pogleda
- Sternberg pa iz širšega, socialnega pogleda v smialu poudarjanja okolja
- Eysenck predstavi 3 vidike, iz katerih lahko gledamo na I, vendar on zagovarja biološkega
- povezava med biološko intel. in komponentno podteorijo
Primerjaj Guilfordovo teorijo in BIS model.
- BIS nima opredeljenih primarnih konstruktov
- BIS nima določenih produktov, SI ima
- BIS nudi možnost izračuna g faktorja, SI ne
- BIS nudi vpogled v hierarhično strukturo, SI pa ne
Oba modela predpostavljata, da je del inteligentnosti USTVARJALNOST.
Splošna inteligentnost je bolj stabilna kot specifična.
Ja.
Tri vrste inteligentnosti po Eysencku.
biološka inteligentnost = ta vrsta inteligentnosti loči ljudi od drugih vrst in je po vsej verjetnosti odgovorna tudi za medosebne razlike, naj bi bila najosnovnejši in najčistejši koncept in najmanj podvržen vplivom socialnih in kulturnih faktorjev, lahko jo merimo z eksperimentalnim pristopom in različnimi tehnikami za fiziološko detektiranje kortikalnih in ostalih aktivnosti v možganih ali telesu nasploh, mentalna hitrost (!)
psihometrična inteligentnost = v veliki meri je določena z biološko inteligentnostjo, vendar nanjo pomembno in neizbežno vplivajo tudi kultura, družinska vzgoja, SES družine, izobrazba… napačno bi bilo izenačevati biološko inteligentnost in IQ, uporabljamo psihometrični pristop
socialna inteligentnost = veliko težje določljiv koncept o njem v bistvu govori Sternbergova triarhična teorija, vključuje psihometrični inteligentnost in s tem tudi biološko ter pomeni njuno udejanjanje v praksi, poleg tega je vanjo vključenih še mnogo drugih nekognitivnih faktorjev, kot so zdravje, izkušnje, SES, motivacija, prehranjevalne navade in razvade,…
Kako je Bucik definiral inteligentnost?
Od izkušenj neodvisna sposobnost hitrega, natančnega in učinkovitega procesiranja informacij.
Koliko se počutiš kompetentnega za prirejanje odgovorov in katera je še druga dimenzija tega modela?
To govori o ZAZNANI SPOSOBNOSTI ZA PRIREJANJE REZULTATOV. Druga dimenzija je MOTIVACIJA ZA LAŽNI ODGOVOR. Na oboje vplivajo medosebne razlike in kontekstualni učinki.
