Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

GIMNAZIJA > ZGODOVINA (2 . letnik) > Flashcards

ZGODOVINA (2 . letnik) Flashcards

Zemlja - vir preživetja, reformacije, protireformacija

1
Q

LASTNIK ZEMLJE

A

VLADAR=SENIOR

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

KOMU JE SENIOR ODAJAL ZEMLJO V NAJEM

A

FEVDALCU=VAZALU=PRISEŽNIK

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

KAKO SE IMENUJE ZEMLJA, KI JE V NAJEMU (OZ. JO VLADAR ODDA V NAJEM FEVDALCU)

A

FEVD=BENEFICIJ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

KAKO SE IMENUJE RAZMERJE MED FEVDALCEM IN VLADARJEM

A

VAZALNI ODNOS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

ZEMLJA KI JO V NAJEM DOBI KEMT

A

KMETIJA=HUBA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

KAKO SE IMENUJE ODNOS MED FEVDALCEN PODLOŽNIKI IN KMETIJ

A

FEVDALNI ODNOS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

NAŠTEJ OBNEZNOSTI ZA KMETA

A
  1. DAJATVE v obliki pridelka
    -velika prauda(naglavna dajatev)
    -mala prauda
    -desetina za cerkev
    -primščina
  2. TLAKA -delo na pridvorni zemlji
    -osmerjena=izmerjena tlaka
    -neodmerjena=neizmerjena tlaka
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

ZEMLJIŠKI GOSPOD

A

LASTNIK ZEMLJE S PODLOŽNIKI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

OPIŠI STRUKTURNO SESTAVO ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA

A

ZBOR=SREDIŠČE ZEMLJIŠKEGA GOSPOSTVA–>prebiva zemljiški gopspod
V BLIŽINI SI GOSPODARSKA POSLOPJA IN POMOŽNI BIVALNI OBJEKTI—>v njih prebiva SLUŽNJIČAD

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

SLUŽNJIČAD(kdo so to?)

A

HLAPCI IN DEKLE(spadajo v isti razred kot podložniki-kmetje, vendar nemorejo doboti zemlje v najem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

DOMINIKALNA=PRIDVORNA ZELNJA

A

TA ZEMLJA NI DANA V NAJEM, OBDELUJEJO JO HLAPCI IN DEKLE TER PODLOŽNIKI.
S TO ZEMLJO ZEMLJIŠKI GOSPOD SAM UREJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

RUSTIKALNA=ZAKUPNA ZEMLJA

A

ZEMLJAKI JE DANA V NAJEM KMETOM oz. PODLOŽNIKOM V OBLIKI KMETIJE.(velikost je odvisna od velikosti družine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

SRENJSKA=SKUPN ZEMLJA

A

PAŠNIKI, TRAVNIKI, GOZDOVI.
Upravljajo jo zemljiški gospodje in podložniki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KAKŠNA GOSPODARSKA ENOTA JE BILO ZEMLJIŠKO GOSPODSTVO?

A

AVTARKIČNA=SAMOZADOSTNA
UPRAVNA ENOTA
SODNA ENOTA(zemljiški gospod je imel nad podložniki sodno oblast—>v obliki PATRIMONIALNEGA SODIŠČA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

KOLONIZACIJA

A

NAČRTNO NASELJEVANJE V NEPOSELJENEM ali REDKO NASELJENEM SVETU

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KDO JE IZVAJAL KOLONIZACIJA?

A

VLADARI, VISOKO PLEMSTVO, CERKVE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KATERA DVA MENIŠKA REDOVA STA BILA POMEMBNA pri temi kolonizacija?

A

BENEDIKTINSKI IN CISTERCIJANSKI MENIŠKI RED

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KAKO SO V ČASU KOLONIZACIJE PRIDOBIVALI ZEMLJO?

A

S KRČENJEM GOZDV(požiganje, izsekavanje)
IZSUŠEVANJE MOČVIRIJ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

VZROKI ZA KOLONIZACIJO

A
  • VELIKA RAST PREBIVALSTVA
  • SLABO POSELJENA, ZATO MALO DONOSNA ZEMLJA FEVDALNEMU GOSPOSTVU
  • VELIKO POVPRAŠEVANJE PO HRANI
  • VELIKO NEOBDELANE ZEMLJE(grmičevje, gozdovi, močvirja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

NAŠTEJ VRSTE KOLONIZACIJE?

A

a) NOTRANJA KOLONIZACIJA=preseljvanje pre. v nenaseljenem območju istega zemljiškega gospostva—>do nje pride zaradi RASTI PREBIVALSTVA

b)ZUNANJA KOLONIZACIJA=zemljiški gospod pripelje preb. iz drugih kraljevin, držav

c)NIŽINSKA KOLONIZACIJA=koloniste so najprej naseljevali v nižinjske predele

d)VIŠINSKA KOLONIZACIJA=v poznem srednjem veku so naseljevali više ležeče hribovske in gorske predele(do 1000m)

e)POKLICNA KOLONIZACIJA=rudarje so naseljevali v bližini rudnikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

KAJ JE POVZROČILA ZUNANJA KOLONIZACIJA?

A

VELIKE ETNIČNE in GOSPODARSKE SPREMEMBE—>nastali so ETNIČNI OTOKI(prebivalstvo se kasneje imenuje asimilira)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

KAJ VSE SETAVLJA SREDNJEVEŠKO MESTO?

A

TRG, OBZIDJE, PRAVICE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

KDAJ IN ZAKJA SO ZAČELA NASTAJATI SREDNJEVEŠKA MESTA? KJE? KDO JIH JE USTANAVLJAJ?

A

-V 11.SOL
- ZARADI RAVOJA OBRTI IN TRGOVINE (nastla so tam kjer je bila menjava dobrin najboljša: ob križiščih, prometnih poteh in dvorih)
- NASTAJALA SO NA OZEMLJUH ZEMLJIŠKIH GOSPODOV—>USTANAVLJALI SO JIH VLADARI IN VISOKO PLEMSTVO, tej so od mesta pričakovali gospodarske kosristi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

KJA SO MESTA PRIDOBILA Z RAZVOJEM(natančno)?

A

PRAVICA DO SAMOUPRAVE:
- voljeni mesti svet (skrbel za finance, nadzoroval obrt in trgovino, ustanavljal šole in sirotiščnice)
- mesti sodnik (skrbel za sodstvo in upravo)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

MESTA KOT SAMOSTOJNE REPUBLIKE:

A

BENETKE, GENOVA, DOBROVNIK

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

NAJPOMEMBNJEŠA PRAVICA MEŠČANA?

A

OSEBNA SVOBODA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

DO ČESA VSE JE IMELO MESTO PRAVICO

A

PRAVICA DO OBRAMBE, SODSTVA, OBZIDJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

GOSPODARSKE PRAVICE

A
  • PRAVICA DO TRŽNEGA MIRU
  • PRAVICA DO TEDENSKIH IN LETNIH SEJMOV
  • PRAVICA DO OBVEZNIH TRGVSKIH POTI
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

KAKŠNO POSLOVANJE SE ZAČNE RAZVIJATI V MESTIH?

A

DENARNO POSLOVANJE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

PRVA UNIVERZA+LETNICA?

A

UNIVERZA V BOLOGNI, LETA 1088

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

KAJ JE OBRT?

A

ZDRUŽEVANJE OBRTNIKOV ISTE STROKE(branže) oz. gospodarske dejavnosti
Na začetku je bli združevanje prostovolno, kasneje postalo OBVEZNO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

ČEMU SO NASTALI CEHI?

A

ZARADI ZAŠČITE PRED TUJO KONKURENCO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

OBRTNE DEJANOSTI

A

KOVAŠTVO= kovači, žeblarij
LESARSTVO= mizarij, tesarji, sadjari
LONČARSTVO
TEKSTILSTVO= krojači, tkalci
ŽIVALSKA STROKA= mesarij, peki, mlinarji, kuharji, lectarij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

KEJ SO NAJPREJ NASTALE OBRTNE DEJAVNOSTI?
KJE NA SLOVENSKEM?

A

V ITALIJANSKIH MESTIH V 12. IN 13. STOL.
V SLOVENIJI V BELJAKU, 1347

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

NALOGE CEHOV:

A

-NABAVA SUROVIN
-DOLOČITELJ ŠT. VAJENCEV, MOJSTROV, POMOČNIKOV
-IZOBRAŽEVANJE VAJENCEV IN POMOČNIKOV
-KONTROLA KAKOVOSTI, ŠTEVILA IN CENE BLAGA
-SOCIALNA FUNKCIJA
-NABAVA SUROVIN

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

ČESA CEHOVSKI OBRTNIKI NISO SMELI POČETI:

A

UVAJATI TEHNIČNE IZPOPOLNITVE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

KJE SO SE SESTAJALI TRGOVCI

A

NA SEJMIH

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

KAKŠNE SEJME POZNAMO

A

TEDENSKI IN LETNI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

V KAJ SO SE POVEZOVALA MESTA IN ZAKAJ?

A

POVEZOVALA SO SE V ZDRUŽENJA= ZVEZE MEST

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

KAKŠNA ZVEZA TRGOVCEV NASTANE V 13. STOL? KAJ OBSEGA

A

ZVEZA SEVERNO EVROPSKIH MEST HANSA(Od Rusije do Anglije)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

KAKO SO SE DOMAČI TRGOVCI ZAVAROVALI PROTI TUJIM TRGOVCI?

A
  • PREPOVEDALI SO TRGOVINO NA MALO, DOVOLILI SO TRGOVINO LE NA DEBELO OB DOLOČENIH DNEVIH
  • TUJI TRGOVCI SO MORALI SVOJE BLAGO NAJPREJ PONUDITI DOMAČIM TRGOVCEM NATO ŠELE DRUGIM
  • OBVEZNE TRGOVSKE POTI ( carine, mostnice,…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

KATERI TRGOVSKI PROSTORI SO SE RAZVILI?

A

a) SREDOZEMSKO OBMOČE (Benetke, Genova, Dubrovnik)—>
svila začimbe , vino, sadje
b) SEVERNA TRGOVINA ( Nizozemska in severna Nemška
cesta)—>krzno, vosek, les, žito, med, jantar

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

KATERI DVE POTI V TRGOVSTVU V 13.stol. SO NASTALE PO KRIŽARSKIH VOJNAH

A
  • SVILENA CESTA—>Italijanski trgovsi vozijo svilo, porcelan, čaj
  • DIŠAVNA CEST—> Indijski in Arabski trgovci, začimbe dišave
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

KDO KUJE DENAR?

A

VLADAR IN VISOKO PLEMSTVO…KASNEJE TUDI CERKEV IN POSVETNI KNEZI

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

OBLIKE DENARNEGA POSLOVANJA:

A
  • MENJAVA TUJEGA DENARJA
  • SPREJEMANJ HRANILNIH VLOG
  • POSOJANJE DENARJA (Judje)
  • uveljavi se VREDNOSTNI PAPIR=MENICA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

KATERI POGOJI SO BILI POMEMBNI ZA RAZVOJ KAPITALISTIČNE PROIZVODNJE

A
  • VELIKO DENARJA V ROKAH POSAMEZNIKA
  • OSEBNO SVOBODNA DELOVNA SILA
  • VELIKO TRŽIŠČE ZA PRODAJO IZDELKOV
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

NAŠTEJ IN OPIŠI OBLIKE KAPITALISTIČNE PROIZVODNJE

A
  1. ZALOŽNIŠTVO:
    - trgovec je obrtnitavzaložil s surovinami in orodjem
    - obrtnik je že po naprej določeni ceni idelal idelke, te je izročil
    trgovcu
    - ročno delp
  2. MANUFAKTURA:
    • velika obrtna delavnica
    • vsak delavec naredi le del izdelka ( ni potrebna izobrazba)
    • delo kot po tekočem traku
    • veliko št. izdelkov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

KAKŠNO GIBANJE JE HUMANIZEM IN RENESANSA?

A

FILOZOFSKO IN KULTURNO GIBANJE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

KDAJ IN ZAKAJ SE JE RAZŠIRIL HUMANIZEM

A

Kdaj: 2. POLOVICA 15. STOL.
Zakaj: V ZAHODNO EVROPO SE PRED TURKI ZATEČEJO GRŠKI UČENJAKI, S SEBOJ PRNESEJO ANTIČNA DELA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

KAJ PRISPEVA K ŠIRJENJU HUMANIZMA

A

-VIŠJA RAVEN IZOBRAZBE
-IZNAJDBA TISKA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

PREDHODNIKI HUMANIZMA:

A

-DANTE ALIGHERI
-PETRARKA FRANCESO
-GIOVANI BOCCACCIO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

NAJVEČJI EVROPSKI HUMUNIST V 16. STOL.

A

ERAZM ROTTERDAMSKI.
Napisal delo HVALNICA NOROSTI. V DELU SE NORČUJE IZ ČKLOVEŠKIH SLABOSTI, TER KRITIZIRAL PLEMSTVO IN DUHOVŠČINO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

KAJ SO KRITIZIRALI POLITIČNE IN SOCIALNE TEORIJE V HUMANIZMU?

A

KRITIZIRALI SO TAKRATNO DRUŽBO IN PISALE PO NOVIH PRAVIČNEJŠIH ODNOSIH

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

ANGLEŠKI FILOZOF PRI HUMANIZMU
NJEGOVO DELO:
NA ČEM JE TEMELJILO NJEGOVO MNENJE

A

THOMAS MORE.
NAPISAL DELO UTOPIJA.
MENI DA BI BILA IDEALNA DRŽAVA REPUBLIKA, V KETERI NEBI BILO ZASEBNE LASTNINE, PO DRŽAVI PA BI VLADALA ENAKOST IN VERSKA STRPNOST.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

ITALIJANSKI HUMANIST.
NJEGOVO DELO.
NJEGOVA PREPRIČANJA

A

NICCOLO MACHIAVELLI.
DELO VLADAR.
PISAL O POLITIČNIH RAZMERAH PO ITALIJI+VALADARJU SVETOVAL: ZA DOSEG CILJA(združenje Ital. ozelmja) UPORABI VSA SREDSTA( laži, prevare, uboje).
CILJ OPRAVIČUJE SREDSTVA!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

NIKOLAJ KOPERNIK IN NJEGOVA DELA NA ZNANSTVENEM PODROČJU

A

Spoznanje: ZEMLJA SKUPAJ Z DRUGIMI PLANETI KROŽI OKOLI SONCA….HELIOCENTRIČNI SISTEM.
NAPISAL DELO O GIBANJU NEBESNIH TELES

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

GIORDANO BRUNO

A

NARAVOSLOVEC V ČASU HUMANIZMA.
RAZGLASIL, DA JE SVET NESKONČEN.
SONČNI SISTEM LA SAMO EDEN IZMED SVETOV, KI VES ČAS NASTAJAJO IN IZGINJAJO.
(INKVIZICIJA ga obsodi na smrt na grmadi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

GALILEO GALILEI

A

NARAVOSLOVEC V HUMANIZMU.
S TELESKOPOM POTRDIL KOPERNIKOVO TEORIJO( heliocenrični sistem).
ODKRIL NOVE ZVEZDE.
RAZLOŽIL ZAKON PROSTEGA PADANJA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

JOHANN KEPLER

A

NARAVOSLOVEC V HUMANIZMU.
UGOTOVIL DA SE PLANETI OKOLI SONCA GIBLJEJO V OBLIKI ELIPSE

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

GERHARD MERCATOR

A

ZEMLJEPISEC V HUMANIZMU.
RISAL KRTE SVETA S POMOČJO VALJASTE PROJEKCIJE—> začetek izdelave globusa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

ANDREAS VESALIUS

A

ZDRAVNIK V ČASU HUMANIZMA.
SECIRAL ČLOVEŠKA TRUPLA/TELESA.
SPOZNAL AVTONOMIJO ČLOVEKA.
NAPISAL DELO O DELOVANJU ČLOVEŠKEGA TELESA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

PARACELUS

A

ZDRAVNIK V ČASU HUMANIZMA.
PREUČEVAL TAKRATNE BOLEZNI (sifilis, kuga)

63
Q

LEONARDO DA VINCI

A

UMETNIK V ČASU RENESANCE
DELA: MONALISA, ZADNJA VEČERJA

64
Q

MICHELANGELO

A

UMETNIK V ČASU RENESANCE.
DELA: KIP DAVIDA, PIETA

65
Q

V KATEREM STOLETJU SE V EVROPI UVELJAVI PAPIR? KAJ NADOMESTI?

A

PAPIR SE V EVROPI UVELJAVI V 13. STOL. NADOMESTI PARGAMENT

66
Q

KJA JE BILO OMOGOČENO PO IZNAJDBI PAPIRJA?

A

ŠIRJENJE PISMENOSTI IZ DVOROV IN SAMOSTANOV V MESTA.

67
Q

PRVA TISKANA KNJIGA

A

BIBLIJA, JOHANN GUTENBERG 1456

68
Q

KNJIGE S KAKŠNO VESEBINO SO TISKALI NA ZAČETKU?

A

KNJIGE Z VERSKO IN ZNANSTEVNO VESBINO, POLEG TEGA PA ŠE KRONIKE, ROMANE, PESNIŠKE ZBIRKE.

69
Q

KTERE NOVE OBLIKE PISANE PISAVE SO SE RAZVILE S IZNAJDBO TISKA?

A

LISTI Z NOVICAMI( prehodniki časopisa) in LETAKI( s propagandnimi besedili)

70
Q

KJE SO ORGANIZIRALI PRODAJO KNJIG?

A

NA SEJMIH. Pomemben sejem v 16. stol, v Frankfurtu, Maini.

71
Q

KAJ JE PRISPEVALO K ŠIRJENJU PISMENOSTI?

A

VERSKA REFORMNA GIBANJA. ZAHTEVALE SO DA BIVASK POSAMEZNIK ZNAL BRATI BIBLIJO V SVOJEM JEZOKU.

72
Q

PRVA UNIVERZA, TER KAKO JE BIL ORGANIZIRAL NJEN SISTEM?

A

UNIVERZA V BOLOGNI LETA 1088.
IMELA JE ORGANIZIRANO SKUPNOST ŠTUDENTOV IN UČITELJEV , IMELO SO SAMOUPRAVO TER ŠIROKO AVTONOMIJO

73
Q

DEFINICIJA REFORMACIJE:

A

VERSKO IN DRUŽBENO - POLITIČNO GIBANJE V 16. STOL

74
Q

KJA JE BIL RAZLOG ZA NASTANEK REFORMACIJE OZ. KATRI DOGOTKI SO PRIPELJALI DO TEGA?

A

PO INVESTITURNEM BOJU PAPEŽI PRIDOBIJO ZELO VELIK UGLED, NARAŠČA PREMOŽENJE CERKVE.
VISOKI CERKVENI PREDSTAVNIKI, PAPEŽI SO DENAR ZAPRAVLJALI ZA RAZKOŠJE IN VOJSKO —> MNOGI SO TAKŠNO ŽIVLJENJE IMELI ZA NEPRIMERNO IN NE ZDRUŽLJIVO Z DUHOVNIŠKIM STANOM… ŽELELI SO SI SPREMEMB

75
Q

KDO JE NASPROTOVAL BOGATENJU CERKVE IN PAPEŽEVI NADOBLASTI?

A
  1. JOHN WYCLIF (Anglija, 14. stol):
  2. JAN HUS (Češka, druga polovic 14. stol in začetek 15. stol.)
76
Q

KDO JE BIL JOHN WYCLIF?

A

ANGLEŠKI DUHOVNIK V ČASU REFORMACIJE (14 STOL.)
- učil da je glavni vir vere in crkvene ureditve Biblija
- vsak vernik bi moral znati brati Biblijo

77
Q

KDO JE BIL JAN HUS?

A

ČEŠKI DUHOVNIKV ČASU REFORMACIJE ( druga polovica 14. stol. in začetek 15. stol.
- zahteval temeljito reformo cerkve
- zahteval zaplembo crkvene zemlje
- obsojal je odpustke
- zahteval bogoslužje v češkem jeziku
- njegovi privrženci so se imenovali HUSITI
- leta 1415 ga je so ga obsodili kot heretika….umrel na grmadi

78
Q

VZROKI ZA REFORMACIJO?

A
  1. VEDNO VEČJA KRIZA V CERKVI:
    - podkupovanje
    - SINOMIJA
    - NEPOTIZEM
    - nemoralno življenje duhovščine
    - kršenje CELIBATA
    - prodaja odpostkov( za gradnji cerkve Sv. Petra,
    papež Leon X.)
    -prodaja relikvij
  2. SPLOŠNA KRIZA TISTEGA ČASA: gospodarska kriza,
    pomankanje, lakota, prodiranje turkov.
79
Q

NAŠTEJ VSE SMERI REFORMACIJE?

A
  • LUTROVA/PLAMIŠKA REFORMACIJA
  • MESTA REFORMACIJA/KALVNIZEM
  • VLADARSKA SMER/ANGLIKANSKA REFORMACIJA
  • KMEČKA/PLEBEJSKA REFORMACIJA
80
Q

KAKO JE PRIŠLO DO LUTROVE REFORMACIJE?

A
    1. OKTOBRA 1517 MARTIN LUTHER OBJAVI 95 TEZ V
      WITTENBERGU
  • PAPEŽ X. OD LUTHRA ZAHTEVA DA NE ŠIRI SVOJIH IDEJ
  • 1521 PRVI DRŽAVNI ZBOR: KREL V. SKLICAL DRŽAVNI ZBOR V WORMSU—>tam PREPOVE ŠIRJENJE LUTHROVIH IDEJ (prepoved ni zalegla)
  • 1529 DRŽAVNI ZBOR: CESAR SKLIČE ZBOR V SPEYERJU. PONOVNO PREPOVE LUTERARSTVO—> PRTI TEMU GLASUJE 5 KNEVZOV IN 9 PREDSTAVNIKOV MEST
  • OD TAKRT SE IMENUJEJO PROTESTANRI
    1530 V AVSBURGU PROTESTANTI OBLIKUJEJO AVSBURŠKO VEROIZPOVED
  • 1555 TRETI DDRŽAVNI ZBOR V AVSBURGU, SKLIČE GA KAREL V. —> NEMŠKI KNEZI DOBIJO PRAVICO DO VERO IPOVEDI + OBE RELIGIJI POSTANETA ENAKOPRAVNI
81
Q

KAKO JE PRIŠLO DO KALVNIZMA?

A
  • ZAČETNIK JEAN CALVIN V ŽEVENI, ŠVICA
  • NEGOVI NAUKI SO TEMELJILI NA PREDESTINACIJ
  • NJEGOVI NAUKI SO SE RAZŠIRILI NA NIZOZEMSKO, OGRSKO IN FRANCIJO
  • V FR. SO SE NEJGOVI PRIPADNIKI IMENOVALI HUGENOSTI
82
Q

KAJ JE VERSKA OBČINA IN KAJ JO SESTAVLJA?

A

OBČINA KI JE NADZIRALA VIRNIKE. TEJ SO MORALI REDNO HODITI V CERKEV IN ŽIVETI SKROMNO TER MORALNO ŽIVLJENJE
SESTAVLJALI SO J KONZISTORJI IN PREZBITERIJ

83
Q

KDO JE BIL URLICH ZWINGLI?

A

BIL JE PROTI KORUPCIJI V CRKVENI HIRARHIJI, NASPROTOVAL PRODAJI ODPUSTKOV IN RELIKVIJ.

84
Q

KAKO JE PRIŠLO DO VLADARSKE REFORMACIJE?

A

-ANGLEŠKI KRALJ HENRIK VIII. zahteva da PAPEŽ KLEMENT VII. PREKLIČE NJEGOV ZAKON S KATARINO ARAGONSKO,da bi se lahko poročil s ANNO BOLEYN.

-PAPEŽ TO ZAVRNE, ZAKON NATO RAZVELJAVI ANGLEŠKI CRKVENI VRH

  • PAPEŽ KRALJA IZOBČI
  • KRALJ NATO PODRŽAVI SAMOSTANSKE POSESTVI IN UVEDE ANGLEŠKO DRŽAVNO CERKEV
  • 1534 SUPERMACIJSKI AKT
85
Q

SUPERMACIJSKI AKT

A

ANGLEŠKI KRALJ POSTANE EDINI VRHOVNI POGLAVAR CERKVE V ANGLIJI.
LETA 1534

86
Q

PREDESTINACIJA

A

BOG ŽE V NAPREJ DOLOČI ALI BO POSAMEZNIK ZVELIČAN ALI POGUBLJEN (kalvinizem)

87
Q

HUSITI

A

PRIPADNIKI JAN HUSA V ČASU REFORMACIJE

88
Q

KONZISTORI

A

CRKVENI ZBOR PRIDIGARJEV V VERSKI OBČINI

89
Q

BREZBITERI

A

CRKVENI SVET STAREŠIN V VERSKI OBČINI

90
Q

NAŠTEJ SEKTE PRI PLEBEJSKI REFORMACIJI?

A
  • PREKRŠČEVALCI/ANABAKTISTI: zahtevali krst odraslih ljudi
  • ŠTIFTARIJ: zahtevali gradnjo cerkev
  • BIČARJI: med molitvjo so se bičali
91
Q

KDO JE BIL THOMAS MÜNZER?

A

V JUŽNI NEMČIJI JE MED LETI 1524-1425 PREDLAGAL USTANOVITEV KRŠČANSKO DEMOKRATIČNE SKUPNOSTI: v njej bi vladla enakost vseh ljudi

92
Q

KAJ JE PROTI REFORMACIJA?

A

GIBANJE KATOLIŠKE CERKVE PROTI REFORMACIJI IN TEŽNJA PO ODPRAVI KRIZE V CRKVI.
OD SREDINE 16. STOL. DO SREDINE 17. STOL.

93
Q

KDO JE SPROŽIL PROTIREFORMACIJO?

A

SPROŽILO SO JO PAPEŽI , KI SE NISMO ZATEKLI K SINOMIJI ALI NEPOTIZMU.
TEŽILI SO K UREJENI CRKVNI HIRARHIJI

94
Q

KDO SO BILI JEZUITI? KDOJ JIH JE USTANOVIL?

A

BILI SO PREDSTAVNIKI JEZUSOVE DRUŽBE. RED JE USTANOVIL IGNACIJ LOYOLSKI LETA 1543—>papež Pavel III. je red uradno potrdil 1540

95
Q

INKVIZICIJA

A

SODIŠČE PROTI KRIVIVERSTVU

96
Q

KJA SO DOLIČILI V TIRDENTINSKEM KONCILU V TRIDENTU?

A
  • ZAVRNILI SO NAVKE REFORMATORJE
  • NATANČNO DOLOČILI KATOLIŠKE NAUKE, DOLŽNOSTI IN
    PRAVICE
  • PREPOVEDALI SO SINOMIJO
  • PREPOVEDAI SO PRODAJO ODPUSTKOV
  • DOLOČILO OBVEZNO STOPNJO IZOBRAZBE DUHOVŠČINE
  • UVAJATI SO ZAČELI MATIČNE KNJIGE
97
Q

KDAJ SO SE ZAČELE VERSKE VOJNE?

A

V DRUGI POLOVICI 16. STOL.

98
Q

KJE IN KDAJ SO POTEKALE HUGENOTSKE VOJSKE?

A

V FRANCIJI, V LETIH 1562-1598.

99
Q
  1. AVGUST 1572?
A

KRVAKA PARIŠKA POROKAali ŠENTJERNESKA NOČ V PARIZU (poboj hugenotov)

100
Q
  1. AVGUST 1572?
A

KRVAKA PARIŠKA POROKA ali ŠENTJERNESKA NOČ V PARIZU (poboj hugenotov)

101
Q

KDAJ IN ZAKJA JE NATSAL NANTSKI EDIKT

A

1598, HENRIK IV.
- OMOGOČIL JE VERO IZPOVED HUGENOTOM
- HUGENOTI DOBIJE POSVETNE POLOŽAJE IN ČASTI

102
Q

KDO PREKINE NANTSKI EDIKT?

A

LUDVIK XIV.

103
Q

KDAJ IN KJE JE POTEKALA 30 LETNA VOJNA?

A

POTEKALA JE NA NEMŠKEM OZMENLJU
OD 1618-1648

104
Q

ZAKJA JE PRIŠLO DO 30 LETNE VOJENE?

A

ZARADI TEGA KER NEMŠKI CESAR FERDINANT UVEDE ABSULOTIZEM. POLEG TEGA JE BI PROTI PROTESTANTOM.

105
Q

KAJ JE PRAŠKA DEFENESTRACIJA? KDAJ?

A
  1. MAJ 1618.
    ČEŠKI PLEMIČI VDEREJO NA DVOREC HRATAČ IN SKOZI OKNO VRŽEJO 3 CESARJEVE ODPOSLANCE.
106
Q

KDO SE JE ŠE BORIL NA STRANI PROTESTANTOV V 30 LETNI VOJNI?

A

ANGLIJA, DANSKA, ŠVEDSKA. KASNEJE ŠE FRANCIJA.

107
Q

S ČIM SE JE KONČAKA 30 LETNA VOJNA?

A

S PODPISOM MIROVNE POGODBE—> VESTFALSKI MIR

108
Q

KJE JE BILA PODPISANA MIROVNA POGODBA IN KJA JE POLEG MIRU ŠE POTRJEVALA?

A

PODPISANA JE BILA V MÜNSTRUIN IN V OSNABRÜKU. POLEG MIRU V VERI, MED DRŽAVAMI IN NARODI JE POGODBA POTRDILA NEODVISNOST NIZOZEMSKE, ŠVICE IN VZPON FRANCIJE.

109
Q

DEFINICIJA RAZSVETLJENSTVA(kje, kdaj):

A

DUHOVNO IN KULTURNO GIBANJE.
V FRANCIJI.
V 18. STOL.

110
Q

S ČIM, KDAJ IN ZAKJA SE JE ZAČELO RAZSVETLJENSTVO?

A

PRVI ZAČETKI SO BILI V ANGLIJI.
KONEC 17. STOL.
JOHN LOCKE

111
Q

KDO JE BIL JOHN LOCKE?

A

RAZSVETLJENEC V ANGLIJI.
GOVORIL JE O TEMELJNIH NARAVNIH ČLOVEKIVIH PRAVICAH.
(pravica do svobode, življenja in privatne lastnine)
NAPISAL DELO: DVE RAZPRAVI O VLADANJU
—>V NJEM ZAHTEVAL DA SE ZAKONODAJNA OBLAST LOČI OD SODNE IN IZVRŠNE

112
Q

KDO SO BILI RAZVETLJENCI IN KAKŠEN JE BIL NJHOV POGLED NA SVET (ne osebe, ampak splošen opis razvetljencev)?

A

POUDARJALNI SO MOČ RAZUMA IN IMELI VERO V NAPREDEK. RIZADEVALI SO SO IZOBRZBO IN STRPNOST TER JAVNO OBRAVNAVO JAVNIH PROBLEMOV.
BILO SO PROTI PREDSODTKOM, VRAŽEVERJU IN SANJAŠTVU.
ČLOVEKA SO IMELI ZA VARAVNO IN RAZUMNO BITJE , KI NI ODVISEN OD BOŽJE MILOSTI, TA JE S SVOJIM ZNANJEM IN DELOM ZMOŽEN DOLOČITI POTEK SVOJEGA ŽIVLJENJA.

113
Q

V KATERI KNJIGI SO TEDANJI RAZSETLJENCI ZBRALI VSA ZNANJA, V FRANCIJI? KDO SRA BILA UREDNIKA?

A

V ENCIKLOPEDIJI ZNANOSTI, UMETNOSTI IN OBRTI(1751-1752)
UREDNIKA STA BILA DENIS DIDEROT IN JAEN d´ALEMBERT

114
Q

NAŠTEJ RAZSVETLJENCE V FRANCIJI

A

-FRANCOIS VOLTAIRE
-CHARLES MONTESQUIEL
-JEAN JACQUES

115
Q

DO JE BIL FRNCOIS VOLTAIRE

A

RAZSVETLJENEC.
BIL JE PROTI PRIVILEGIJEM DUHOVŠČINE IN PLEMSTVA.
ZAVZEMAL SE JE Z UKINITEV NADVALDE CERKVE IN OSVOBODITEV KMETOV

116
Q

CHARLES MONTESQUIEL

A

DELO: O DUHU ZAKONOV.V DELU RAZLOŽI DA SO DRŽAVLJANI SVOBODNI TAKRAT, KO JE OBLAST DELJANA NA TRI VEJE —>
SODNA,IZVRŠNA IN ZAKONODAJNA.
SVOBODA BRATSTVO, ENAKOST.

117
Q

JEAN JACQUES

A

DELO: DRUŽBENA POGODBA.
V DELU RAZLOŽIL DA JE LJUDSTVO EDINI NOSILEC OBLASTI IN SESTAVLJALEC ZAKONOV.
SVOBODA LJUDI JE V TEM DA SE RAVNAJO PO ZAKONIH KI SO JIH SAMI POSTAVILI.
GOVORIL JE O SUVERENOSTI LJUDSTVA.

118
Q

KAJ JE NAJBOLJ VPLIVANO NA KMETIJSTVO V POZNEM SREDNJEM VEKE?

A

RAZVOJ DENARNO-BLAGOVNEGA GOSPODARSTVA
(fevdalci začnejo spreminjati naturalne dejavnosti v denar)

119
Q

URBAR

A

POSEBNA ZEMLJIŠKA KNJIGA VA KATERI SO BILE ZAPISANE PODLOŽNIKOVE OBVEZNOSTI.
NASTALA JE ZARADI PROCESA DENARNEGA VREDNOTENJA

120
Q

ZAKJA STA BILI KMEČA TRGOVINA IN TOVORNIŠTVO TAKO POMEMBNA

A

BILA STA EDINI VIR DENARJA ZA ZASLUŽEK DENARJA

121
Q

KAKŠNE SO BILE BIVALNE RAZMERE V SREDNJEM VEKU NA KMETIJAH?

A
  • IZJEMNO SKROMEN
  • MAJHNA LESENA BIVALIŠČA, DELILI SO SI JIH Z ŽIVALI
    -PREHRANA: MOČMATE JEDI, SIR, MLEKO
122
Q

KDAJ SO SE ZAČELE IZBOLJŠAVE V KMETIJSTVO

A

V VISOKEM SREDNJEM VEKU, 10. stol do 12. stol.
ZAČELA SE J EIZBOLJŠAVA KMETIJSKE TEHNIKE

123
Q

NAŠTEJ NEKATERE IZBOLJŠAVE V KEMTIJSTVU V VISOKEM SREDNJEM VEKU:

A

DVOLETNO KOLOBARJENJE NADOMESTI TRI LETNO
IZBOLJŠAVA ORODJA: ORALO SE JE VEČKART LETNO, ŽELEZNE GRABLJE, OKOPAVANJE.
SAMOSTANSKE POSESTI SO ZAČELE UVELJAVLATI NOVE TEHNIKE, KI SO SE POTEM RAZŠIRILE ŠE MED DRUGE.

124
Q

DEFINICIJA INDUSTRIJSKE REVOLUCIJE

A

KORENITA SPREMMBA V PROIZVODNJI, PRI KATERI STARE OBLIKE ZAMNEJAJO NOVE ( ROČNO DELO NASOMESTI STROJNO)

125
Q

KJE IN KDAJ SE JE POJAVILA IND. REVOLUCIJA?

A

V ANGLIJI V 18. STOL.

126
Q

JOHAN KAY

A

LETEČI TKALSKI ČOLNIČEK

127
Q

JAMES HARGREAVES

A

STROJ ZA FINO PREDENJE

128
Q

RICHARD ARKWRIGHT

A

STATVE NA VODNI POGON

129
Q

SAMUEL CROMPTON

A

PREDILNI STROJ (nadomestil je statve)

130
Q

JAMES WATT

A

PRANI STROJ, 1769

131
Q

NAVEDI SPREMEMBE KI SO SE POJAVILE V PROMETU V ČASU REVOLUCIJE

A

PARNIKI, LOKOMOTIVE, GRADNJA ŽELEZNIC, POSKUS IZDELAVE AVTA, GRAJENJE MOTOV IZ ŽELEZA

132
Q

ROBERT FULTON

A

PARNIK

133
Q

GEORGE STEPHENSON

A

LOKOMOTIVA

134
Q

PREDNOSTI IN SLABOSTI PRI ŽELEZNICI:

A

-CENEJŠI IN HITREJŠI PREVOZ
- VARNEJŠE OD CEST
- VEČJI PREVOZ
- ONESNAŽEVANJE
- POŽARI

135
Q

DRUŽBENE SPREMEMBE V ČASU IND. REVOLUCIJE:

A
  • NASTANEJO NOVI RAZREDI ( DELAVEC IN VODJA PODJETJA…pomoje se mu reče delodajalec idk:))
  • VEČ KAPITALA
  • REVOLUCIJE
  • VEČ INDUSTRIJSKIH TOVAREN
  • VSE VEČJE POVPRAŠEVANJE PO PREMOGU
136
Q

POJASNI POMEN KOLONIJE ZA MATIČNO DRŽAVO:

A
  • IZ KOLONIJ DOBIVALI CENEJŠE SUROVINE S KATERIMI SO SE LAHKO HITREJE RAZVIJALI
  • POCENI DELOVNA SILA
  • KOLONIJA JE BILA TUDI TRG KER SO LAHKO PRODAJALNI IZDELKE
137
Q

NAVEDI VZROKE ZA GEOGRAFSKA ODKRITJA:

A
  • IZUM KOMPASA (Kitajska)
  • ODKRITJE NOVIH ZVEZD PO KATERIH SO SE LAHKO UROVNAVALI
  • NOVI ZAMLJEVID
  • NOVO SPOZNANJE DA JE ZEMLJA OKROGLA
  • MISIONARSKE DEJVNSTI
  • UPAD TURKOV—> PREKINITEV TRGOVSKIH POTI,1453
138
Q

MARKO POLO

A

BENEŠKI TRGOVEC IN POMORŠČAK

139
Q

HENRIK POMORŠČAK

A
  • PORTUGALSKI PRINC
  • V LASTI JE IMEL POMORSKO ŠOLO
  • FINANCIRAL VELIKO ODPREV PO MORJU
140
Q

BARTOLOMENO DIAZ

A

DOSEGEL RT DOBREGA UPANJA LETA 1488

141
Q

VASCA da GAMA

A

USPELO RT DOBREGA UPANJA OBLUTI IN SE ODPREVITI V INDIJO

142
Q

PEDRO ALVAREZ CABRAL

A

ODKRIL BRAZILIJO LETA 1500

143
Q

KRIŠTOF KOLUMB

A

1492 ODKRIJE AMERIKO.PRISTAL JE N ABAHAMSKIH OTOKIH
nejgove ladje so se imenovale Nina, Pinta in Santa Marina

144
Q

FERDINAND MAGELLAN

A

LETA 1519 NAŠEL MORSKI PRELIV MED OGNJENO ZEMLJO IN JUŽNIM KONCEN J. AMERIKE—>PREPLU JE TIHI OCEAN IN Z ZAHODNE STRNI DOSEGEJ JZ AZIJO.
Na Filipinih so ga ubili doborodci
1522 se je vrnil v šanijo
S SVOJO PLOVBO JE DOKAZAL DA JE ZEMLJA OKROGLA

145
Q

KDO SO BILI KONKVISTADORJI

A

ŠPANSKI OSVAJALCI KI SO OSVAJALI ODKRITO ZEMLJO IN JO SPREMINJALO V KOLONIJE.
UNIČEVALI SO AMERIŠKO PRE. SKUPAJ Z NJENO VISOKO KULTURO

146
Q

KDO SO BILI KONKVISTADORJI

A

ŠPANSKI OSVAJALCI KI SO OSVAJALI ODKRITO ZEMLJO IN JO SPREMINJALO V KOLONIJE.
UNIČEVALI SO AMERIŠKO PRE. SKUPAJ Z NJENO VISOKO KULTURO

147
Q

HARNEAN CORTEZ

A

KONKVISTADOR
1519 UNIČIL AZTEŠKO DRŽAVO

148
Q

FRANCISSO PIZZARO

A

KONKVISTADOR V 16. STOL.
UNIČIL INKOVSO DRŽAVO

149
Q

FRANCISO MONTEJO ALVAREZ

A

UNIČIL DRŽAVO MAJEV NA JUKATANU, 1546

150
Q

NAVEDI RAZLIČNE SPREMEMBE V AMERIKI , KI SO BILE POSLEDICE GEO. ODKRITIJ:

A
  • PREVZETJE ŠPANSKEGA JEZIKA IN ŠPANSKE KULTURE
  • NASTAJALE SO KOLONIJE
  • NOVE BOLEZNI
  • TRGOVINA S SUŽNJI (dovažanje afričanov)
151
Q

NAVEDI RAZLIČNE SPREMEMBE V EVROPI, KI SO BILE POSLEDICE GEO. ODKRITIJ:

A
  • IZMENJAVA SUROVIN
  • IZMENJAVA KULTUR
  • NOVE BOLEZNI
  • PRIHOD ZLATA V EVROPO
152
Q

KJE IN ZAKJA JE NASTALA POGODBA MED ŠPANIJO IN PORTUGALSKO?

A

POGODVA IZ TORDESILLA, 1494
V POGODBI JE BILA ZAPISANA RAZDELITEV MEJE MED ŠPANIJO IN PRTUGALSKO, da med njima nebi prišlo do vojne

153
Q

AVSBURŠKA VEROIZPOVED:

A
  • REDOVNIŠTVI IN POSVEČEVANJE DUHOVNIKOV SO UKINILI
  • NAMESTO DUHOVNIKOV SO BILI PRIDIGARJI
  • OD ZAKRAMENTOV OBDRŽALI LE KRST IN OBHAJILO
  • ZAVRAČALI SO ČAŠČENJE KRSTNIKOV

GIMNAZIJA (20 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions