PSIHOLOGIJA Flashcards
čustva, motivacija, osebnostna čvrstost, osebnost
KAJ IZRAŽAJO ČUSTVA?
- izražajo naše vrednoste
- izražajo odnos do zunanjega sveta in do samega sebe
KDAJ DOŽIVLJAMI ČUSTVA
- le v okoliščinah ki so za nas pomebna
- drugače pa smo ravnodušni
- čustva nas usmerjajo in motivirajo
SESTAVNI ELEMENTI ČUSTVOVANJA?
- DOŽIVLJANJE ČUSTEV ( subjektivno)
- KONGNITIVNA OCENA (ocena situacije, interpretacija)
- FIZIOLOŠKO VZBURJENJE
- IZRAŽANJE ČUSTEV
KAKO NEBESEDNO IZRAŽAMO ČUSTVA?
- GOVORICA TELESA
- MIMIKA=izražanje čustev z obrazom, večinoma je prirojena in univerzalna
- KRETNJE=telesna drža in ostali izrazi. kretnje so bolj odraz okolja
- SPREMEMBE V GLASU= višina, glasnost, hitrost govora
VRSTE ČUSTEV
1) TEMELJNA ( osnovan) –> te lahko izražamo z mimiko, so prirojena in univerzalna, razvijejo se v prvih letih življenja (S, V, Ž, J, P, G)
2) KOMPLEKSNA ( sestavljena)
- dide ( iz temeljnih čustev)
- triade ( iz treh temeljnih čustev)
VIDIKI ČUSTVOVANJA
Kako doživljamo čustva?
- VREDNOSTNI VIDIK (+ -): pozitivna čustva in negativna čustva
- AKTIVNOSTNI VIDIK: vzburjajoča čustva, pomirjajoča čustva
- JAKOSTNI VIDIK: afekti in razpoloženje
AFEKT
- kratkotrajno in močno čustvo
- zaradi njega lahko ravnamo nepremišljeno, ali celo igubilo razsodnost
- bes, panika, gorza, evforija
RAZPOLOŽENJE
- dolgotrajna in šibka čustva
- trajajo lahko tudi več dni
-razvijejo se postopoma , zato se jih pogosto nezavedamo, zakaj smo potrti - tesnoba, nezadovoljstvo, potrtost
RAZVOJ ČUSTEV
- je sprva odvisno od zorenja in razvoja možganov
- poteka od splošnega vzburjenja, do osnovnih in kompleksnih čustev
- doživljanje in izražanje čustev se učimo s pogojevanjem in modelnim učenjem
ČUSTVENA ZRELOST
Da se “pravilno” osdzoveš v neki situaciji.
ya bitch!
- USTREZNOST ČUSTEV (vrtsa, intenzivnost in način primerna situaciji)
- URAVNAVNJE DOŽIVLJENJA (zavedanje, razumevanje, sprejamanje) IN IZRAŽANAJ (kdaj in kako)
- RAZNOVRSTNOST IN KOMPLEKSNOST
ČUSTVENA NEZRELOST IN MOTNJE ČUSTVOVANJA
- povezana je s slabo samopodobo, s težavami navezovanja stikov, povečana uporab o. m. in nekonstruktivnost pri soočanju s stresom
- MOTNJE: anksioznost, depresija, bipolarnost
- dolgotrajne posledice so PSIHOMATSKA OBOLJENJA
OBLIKE ANKSIOZNIH MOTENJ ( 6 vrst)
- GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA = nerealistniča in prtirana skrb brez specifičnega dražljaja
- PANIČNA MOTNJA = nenavadni napadi intenzivnega strahu, brez jasnega dražljaja
- SPECIFIČNA FOBIJA = nerazumen hud strah v zvezi z veko dejavnostjo, stvarjo, situacijo…
- SOCIALNA FOBIJA = huda bojazen pred socialnimi situacijami…
- POSTTRAUMATSKA STRESNA MOTNJA (PTSM) = huda prestrašenosot in onesposobljenost kot posledica intenzivne traume
- OBSESIVNA KOMPULZIVNA MOTNJA (OKM) = ponavljanje in vsiljevanje absurdnih misli, oziroma boljazni ali neustavljivo siljenje k določenim nesmislenim dejanjem
FOBIJA
INTENZIVEN IN NEUTEMELJEN STRAH, vezan je na objekte ali situacije. tega se oseba zaveda!!!
( strah sprejmaljajo tudi izraziti telesni simptoni)
KATEGORIJE FOBIJ
- AGORAFOBIJA
- SOCIALNA FOBIJA
- SPECIFIČNE FOBIJE
DEPRESIJA
- ZNAKI: izčrpanost, brezvoljstvo, nezadovoljstvo s svojim življenjem.
- onemogoča normalno življenje
- traja dlje časa
- pojavi se brez zunanjih vzroko
BIPOLARNOST (manična depresija)
- motnja v delovanju možganov
- povzroča izrazita in nepredvidljiva nihanja v razpoloženju
- iz stanja manije v stanje depresije
- cikel bipolarnosti lahko traja tedne ali mesece
- njihovo intenzivno nihanje lahko vpliva na delo, šolo, medsebojen odnose…
STRAH
JEZA
VESELJE
ŽALOST
LJUBEZEN
MOTIVACIJA
SO VSI PROCESI SPODBUJANJA, VZDRŽEVANJA IN USMERJENJA telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi uresničili cilj
GIBALA NAŠEGA VEDENJA:
-POTREBE
-MOTIVI
- ŽELJE
-CILJI
-VREDNOTE
- IDEALI
- INTERSEI
- VOLJA
POTREBA
JE STANJE NERAVNOVESJA V TELESU, povzorči ga presežek snovi ali informacij.
( potreb se ne zavedamo vedno in tudi niso vedno usmerje k cilju)
CILJ
JE PREDMET ALI SITUACIJA, ZA KETER PRIČAKUJEMO DA BODO ZADOVOLJILI NAŠE POTREBE
ŽELJA
JE PREDSTAVA O CILJU, KI NAM PREINESE ZADOVOLJSTVI ( v primerjvavi s motivom ni nujeno da bomo to tudi resna poskusili uresničiti)
MOTIV
JE DOŽIVETA POTREBA (čutimo nelagodnje), usmerjen je k cilju. doživljamo ga kot hotenje , da nekja storimo, doživljamo ga kot tisto, kar nas sili, žene v neko vedenje
Primer potrebe, občutka, želje , cilja in motivacije
POTREBA: po tekočini
OBČTEK: žeja
CILJ: moja najljubša pijača
MOTIV: hočem svojo najljubšo pijačo
OSNOVNE POTREBE
HIRARHIJA POTREB PO MASLOWU
1. FIZIOLOŠKE POTREBE
2. POTREBA PO VARNOSTI
3. POTREBA PO LJUBEZNI IN SPREJETOSTI
4. POTREBA PO SPOŠTOVANJU IN UGLEDU
VIŠJE POTREBE
HIRARHIJA POTREB PO MASLOWU
1. KONGNITIVNE POTREBE
2. ESTETSKE POTREBE
3. POTREBE PO SAMOAKTUALIZACIJI
Višje potreba nam omogočajo osebnostno rast
FRUSTRACIJA
JE DOŽIVLJANJE OVIRANOSTI V MOTIVACIJSKI SITUACIJI. Med potrebo in cijem se postavi neka ovira, ki nam preprečuje doseganje cilja
VRESTE FRUSTRACIJ
- OBJEKTIVNA (ne moremo vplivati)
- SOCIALNA (oviro nam predstavlja “nekdo”)
- SUBJEKTIVNA (na oviro lahko samo vplivamo, ovira je lahko tudi v nas samih)
KAKO SE LAHKO ODZOVEMO NA FRUSTRACIJO?
NAŠ ODZIV JE ODVISEN OD NAŠE OCENE
(+) VREJAMEMO DA BOMO OVIRO LAHKO RPEMAGALI –> preivlačnost cilja se poveča, močna čutva, hrepenenje, jeza na oviro
(-) NE VRJAMEMO DA OVIRO LAHKO PREMAGAMO –> freustracija postane neprijetna, čustva jeze, užaljenosti, strahu, tesnobe
NOTRANJI KONFLIKTI
JE SOČASNO DELOVANJE NAPROTINIH MOTIVOV, KI SE MED SABO IZKLJUČUJEJO.
V konfliktu so lahk različne potrebe (prevaladajo temeljne), več možnih ciljev, potrebe ali moralne norme
VRSTE KONFLIKTOV
1) PRIBLIŽEVANJE-PRIBLIŽEVANJE: izbiramo med dvema pozitivnima ciljema (nezdružljiva cilja), naša izbira lahko traja dlje časa saj je odločitev težja. Konflikt rešimo, ko se približamo enemu cilju bolj, njegova vrednost pa se samo še bolj poveča.
2) IZOGIBANJE-IZOGIBANJE: izbiramo med dvema negativnima cljema ( neprijeten položaj). Poskušamo izbrati manjše zlo. Možno je da se iz situacije tudi umaknemo, da nam sploh ni treba izbirati
3) PRIBLIŽEVANJE-IZOGIBANJE: ambivalenti cilj nas hrati privči in odbija. Npr.: vleče te ljubezen, odganja pa te strah po zavrnitvi.
STRES
-POSLEDICA MOČNIH IN POGOSTIH FRUSTRACIJ TER KONFLIKOTOV.
-Povzorča ga STRESOR= pojav, ki ga doživljamo kot izziv ali grožnjo.
VRSTE STRESOV
- EUSTRESOR = doživjamo, ko ocenimo, da bomo streosr lahko premagali. Lahko je tudi dobri stresor, saj nas spodbuja k premagovanju izzivov ki nas nato krepijo… Ni školdljiv.
- DISTRESOR = doživljamo, ko se stresorja ustrašimo ali ga ocenimo kot nevarnega. Sledi lahko napetost, stiska , nevarnost
- KRATKOTRAJNI STRES = nas pripravi na beg ali boj - reakcija. Je prilagodljiv, a ne vedno koristen
- DOLGOTRAJNI STRES & PONAVLJAJOČI STRES = lahko je škodljiv za naše telesno in duševno zdravej
POTEK DOLGOTRANJEGA STRESA
- FAZA ALARMA:
- zskrbljenost vznemirjenost
- ŠOK –> sledi krajši upad delovanja
- PROTIŠOK –> delovanje simpatičnega živčevja ( pozroči fiziološke in duševne procese) sprosti energetsle zaloge (pripravjelnsot)
(* stresorja se zavedamo)
- FAZA ODPORA:
- v njej deljudemo s povečano zmogljivostjo
- če če stres pravočano premagamo ima to lahko pozitivne posledice.
- če stresorja NEpremagamo oz. se tej vrstijo en za drugim, lahko naš organizem predolgo deluje s povišano zmogljivostjo
- ta faza lahko treaja dlje časa
( npr. v tej fazi bi se lahko učili ali študirali), človek na je višku svoje zmogljivosti. - FAZA IZČRPANOSTI:
- PORUŠENO RAVNOTEŽJE v delovanju simpatičnega in parasimpatičnega živčevja
ZNAKI IZČRPANOSTI?
- TELESNI
- DUŠEVNI
- VEDENJSKI
STRES IN PSIHOSOMATSKA OBOLENJA
- nepravočasno zazanavanje znakov izčrpanosti se lahko pojavijo resen DUŠEVNE TEŽAVE (derpesija) in PSIHOSOMATSKA OBOLENJA –> to so telesne bolezni povzročene s duševnim dejavnikom, stresom
- stres deluje na imeunski sistem, preko njega pa na obolenja , tako infekcijska kot ne infekcijska
POSGOSTA PSIHOSOMATSKA OBOLENJA
- povišani krvni tlak
- infarkt (miokardni/srčni)
- ran ana želodcu
- astma
- alergija
- kronilčni glavoboli
- ulkus
- diabetes
- hipertenzija
- kardiovaskularne bolezni
KAJ JE OSEBNOSTNA ČVRSTOST
JE ODPORNOST NA STRES, oz. koliko stresa lahko prensesemo prez ngativnih posledic
ZNAČILNOSTI LJUDI Z VISOKO RAVNJO OSEBNOSTNE ČVRSTOTSTI?
- probleme jelmejo kot izziv
- angažirano se lotijo reševanja porblemov
- da imajo notrenji nadzor na dogodki oz. nad svojim življenjem
KONSTREUKTIVNO SPOPRIJEMANJE S DUŠEVNIMI BREMENITVAMI
- PREMAGAMO ali PREMOSTIMO OVIRO
- PREUSMERIMO se na drug, enakovreden cilj
- ODLOŽITE zadovoljitve ppotreba za določen čas
- SUBLIMACIJA moralno nesprejemljivih motivov (agresija-boks)
- KOMPENZACIJSKE tehnike ( treapija
NEKOSNSTREUKTIVNO SPOPRIJEMANJE S DUŠEVNIMI OBREMENITVAMI
- z njim lahko prenesemo le trenutno čustveno obremenitev (ni dolgotrajno)
- ovire ne odstranimo
- samo obremenitev lahko samo še povečamo
- AGRESIJA
- REGRESIJA (nazadovanje na tisto obliko vedenja, ki je zančilna za nižjo stopnjo razvitosti
- BEG/VDAJA
- VTIŠANJE NEPRIJETNIH ČUSTEV ( nenazrediš izpita- se zapiješ)
- pogosta uporaba OMRAMBNIH MEHANIZMOV
OBRAMBNI MEHANIZMI
-SE SPORŽI TAKRAT KO JE OGROŽENO NAŠE PSIHIČNO RAVNOVESEJ IN NAŠA SAMOPODOBA.
- so “slepila” s katerimi umetno vzdržujemo pozitivno samopodobo
- uporabljamo jih avtomatično, so nezavedni
- PROJEKCIJA
- RACIONALIZACIJA: opravičevanje, omalovaževanje
- KOMPENZACIJA
- NADKOMPENZACIJA
- INDENTIFIKACIJA
- REPRESIJA ( POTLAČEVANJE)
- ZANIKANJE
- PREMEŠČANJE
PROJEKCIJA
Svoje napake PREOISUJEMO DRUGIM, da bi se tem saj delno razbremenili lastnih neugodnih občutkov, zaradi naše kirivde
RACIONALIZACIJA
1) OPRAVIČEVANJE
- ko frustrirana oseba poskuša svojo napako razumsko opravičiti, z namenom da bi si zmanjšala nelagodne občutke
- to pogosto počne tako da poskuša krivdo za njen neuspeh zlivati na druge
2) OMALOVAŽEVANJE
- oseba svoj neuspeh racionalizira tako da poskuša sebi in drugim dopovedati, da si cilja, ki ga ni dosegla, v resnici sploh ni želela–> cilj naj bi bil “brezvezen”
- dejansko jo to obremenjuje
KOMPENZACIJA
- neupseh na nekem področju (zaradi kerega čutimo manj vrednost, krivdo…)
- zato se poskusimo izkazati na kakšen drugem področju
- tako se izognemo neprijetni občutkom
- v takoem primeru se razvijajo nove lastnosti, sposobnosti posmaeznika na novem področju…
NADKOMPENZACIJA
- pomaankanje na določenem področju želimo
- želja po tem da presežemo pomankanje ( npr. občutek manj vrednosti) prav ne TEM področju ker imamo težave
INDENTIFIKACIJA
- kadar nismo zadovoljni s svojo samopodobo
- poskušamo biti neko drug
- pogosta v adolescenci
REPRESIJA (POTLAČEVANJE)
- oseba lahko s stem o. m. izrine is svoje zavesti ( v podzavest) NEUGODNE in NERPIJETNE občutke, želje in misli –> oseba se jih tedaj nezaveda, se jih nespominja več
- proces izrivanj je nazaveden - spomatan. Spodrinjeno je ponavadi samo navidezno pozabljeno n se poskuša prihotapiti nazaj v zavest ali v obliki DUŠEVNIH IN VEDENJSKIH MOTNJAH.
- pogost VZROK = situacjije ki spo posamezniku povzročila močna čustva krivde , saramo ali manj vrednosti
ZANIKANJE
- oseba se vede, kot da problem ne obstaja, vsi ostali okoli nje pa se ga že zavedajo
PREMEŠČANJE
- uporabljamo jo za uravnavanje jeze, in ostalih agresivnih čustvih, ponavadi
- jeze npr, neizražamo tam kjer je bila povzročena (saj bi nas to ogoržalo)
- stresemo jo tam, kjer to za nas ni ogrožajoče, ampka ( bolj ) sprejmnljivo
NEGATIVNA VLOGA O. M.
- o. m. lahko postave ATOMATIČNA OBLIKA REAGIRANJA
- odvračanje od REALNOSTI
- NE pripomorejo k REŠEVANJU PORBLEMOV
- ustvarjao TEŽAVE V MEDSEBONJIH ODNOSIH (projkcija , premeščanje)
- pretirana uporaba vodi v OSEBNOSTNE TEŽAVE in MOTNJE
POZITIVNA VLOGA O. M.
- začasno ZMANJŠANJE NAPETOSTI
- ohranjanje SAMOSPOŠTOVANJA
- nekateri povečajo MOTIVACIJO ( pozitivna nadkompenzacija in indentifikacija)
OSEBNOST
- je PSIHOFIZIČNA CELOTA DUŠEVNIH, TELESNIH IN VEDENJSKIH ZANČINOSTI
- po njih se posameznik razlikuje ed od drugega
- je edinstven (individualne, enkrat, neponovljiv)
- je razmeroma trajna oz. doseldna
PODROČJA OSEBNOSTNE STRUKTURE
1) TELESNE ZNAČILNOSTI (višina, teža…)
2) TEMPERAMENT (način obnašanja in čustvovanja, je precej pod vplivom dednih dejavnikov; živhnsot, družabnost
3) ZNAČAJ (zajema ETNIČNO-MORLALNE ZNAČILNSTI –> poštenos, marljivost - VSEBINA VEDENJA. Močno vplivanj dejavnikov iz okolja. POkaže se ko moramo izbirati med dvema konfliktoma
4) SPOSOBNOST
TIPOLOŠKO DOJEMANJE OSEBNOSTI
- razvrščanje ljudi po neki zančilnosti, le v nekja skupin
- tipološko razvrščanje ni dovolj natančno, je preveč poenostavlnjeno in črno-belo
HIPOKRAT - GALENOVA TIPOLOGIJA TEMPERAMENTA
1) KOLERIK
2) SANGVINIK
3) FLEGMATIK
4) MELANHOLIK
MELANHOLIK
-depresiven
-pesimističen
-nedružaben
-miren
-čemernost
-plahost
-treznost
-zadržanost
-interverznost
FLEGMATIK
-počasaen
-hladnokrven
-pasiven
-neodziven
-brezkrben
-zbranost
-zanesljivost
-ravnodušnost
KOLERIK
-razdražljiv
-prepirljiv
-agresiven
-preobčutljiv
-impulziven
-optimizem
-aktivnost
-sprejeljivost
SANGVINIK
-optimističen
-družaben
-zgovoren
-lahkoten
-odporen
-skrben
-voditeljski
DIMENZIJONALNO POJEMANJE OSEBNOSTI
- je sposobnost pojemnja osebnosti
- določena lastnost je predstavljena kot dimenzija ali kontinuum (se razteza od ene skrajnosti do druge)
- za vsakogar lahko natančno izmerimo stopnjo zastopanosti te lastnosti
EYSENCOVA TEORIJA OSEBNOSTNIH DIMENZIJ
-EYSENCK poemebnen predstavnik dimenzionalnega pojemanja osbonosti
- OSEBOST pojmuje kot CELOTO sestavljeno in različnih DIMENZIONALNIH OSEBNOSTNIH LATNOSTIH
—> 1. dimenzija INTROVERTNOSTI - EKSTRAVERTNOSTI ( zavzema največji del osebnosti)
2. dimenzije ČUSTVENE STABILNOSTI- ČUSTVENE LABILNOSTI (nestalno, neuravnovešeno)
3. dimenzije PSIHOTICIZMA-NEPSIHOTICIZMA
- Gaussova krivulja
INTROVERTNOST
- ljudje so usmerjeni navznoter, v svoj svet
- so mirni
- razmišljujoči
- imajo malo prijatlejv, kjub temu da so zanesljivi
- močen nadzor nad svojimi čustvi
EKSTRAVERTNOST
- usmerjeni so navzven
- so družabni
- zgovorni
- avanturistični
- hitro izgubijo nadzr nad svojimi čustvi
- so bolj nezanesljivi
