Zgodovina Flashcards
Zgodovina
Kaj ali koga preucuje zgodovina
Preteklost cloveske druzbe: dogodki, pojavi, procesi
Na katere vede delimo zgodovino
Humanisticno in druzboslovno vedo
Podrocja zgodovine
Cas:antika, srednji vek, 2.sv. vojna; vsebina: politicna, vojaska, gospodarska, kolturna; prostor: svetovna, narodna, lokalna
Kako raziskujemo zgodovino
Z zgodovinskimi viri
Materialni viri
arheologija, arheologi, muzeji, najpomembnejsi za prazgodovino
Pisni viri
pisni viri(cas prvih civilizacij, podlaga za pisanje-les, glina, pergament, arhivi, zapisano besedilo-casopisi,biografije, kronike, letopis;
Ustni viri
Ustno izrocilo iz roda v rod, najmanj zanesljivi, pripovedke,bajke,miti,zgodbe
Audio-vizualni viri
Zapisani v slikovni ali zvocni obliki, slika,fotografija,karikatura,film,kasete,DVD,CD,plosce
Kako delimo zgodovinsko dogajanje gledena prisotnost price
Primarni viri-avtor je bil prica dogodku, sekundarni viri-avtor ni bil prica dogodku
Ustanove ki zbirajo,raziskujejo,hranijo zgodovinske vire
Muzeji,arhivi,knjiznice,galerije,teren
Kaj je zgodovina
Je uciteljica zivljenja ki nas uci o zgodovini da bi lazje razumeli kaj se dogaja v sedanjosti in sklepali o dogodkih ki se bodo zgodili v prihodnosti
Pomozne zgodovinske vede(10)
Paleografija,kronologija,diplomatika,heraldika,sfragistika,numizmatika,epigrafika,toponomastika,arhivistika,geneologija
Paleografija
Stare pisave
Kronologija
Cas
Diplomatika
Stare listine
Heraldika
Grbi
Sfragistkia
Pecati
Numizmatika
Denar
Epigrafika
Napisi na trdnem materialu
Toponomastika
Izvor krajevnih imen
Arhivistika
Arhivi
Genealogija
Sorodstvene vezi
Kateri koledar uporabljamo
Gregorjanski koledar
Kaksni so razlicni nacini stetja let
Krscanski nacin,grki-prve olimpijske igre,rimljani-nastanek mesta Rim, muslimani-hedzra
Zgodovinska misel skozi cas-prazgodovina
Zgodba,miti,pripovedke
Ustno izrocilo
Resnica ni pomembna
-stari vek
Anticna Grcija-zacetek kriticnega odnosa do zgodovinskih virov
Oce zgodovine=herodot-vecja kriticnost pri izbiranju podatkov
Tukidi-prvi ki se zaveda da se lahko iz zgodovine marsikaj naucimo
Anticni rim
Anali-letopis-najpomembnejsi dogodki
Publij korneli tacit-rimski zgodovinopisec
Pomen anticne zgodovine
Ohraniti pomen na pomembne dogodke
Poucnost
Zgodovina=zvrst knjizevnosti
Tematika=vojna,politika..
Srednji vek
Krscanska zgo
Zgodovinska poezija
Kronike
Letopis
Biografije
Epi
Zgodovine ljudstev
Legende
Novi vek
Manjsa vloga Cerkve-cas humanizma in renesance
Razvoj naravoslovnih znanosti
Izum tiska
18.stol
vzpon meščanstva, vedno manjše vpletanje božanstev na dogajanje v svetu
kdo je bil volter
začetnik zgodovinopisja-oče moderne/sodobne zgodovine, zgodovina=samostojna kritična veda
19.stol-leopold von ranke
oče znanstvene zgodovine, zanimanje tudi za druga družbena področja
20.stol.-fernand braudel
oče totalne zgodovine, poudarja nujnost sodelovanja zgodovine z drugimi znanostmi
razvoj zgodovinopisja na slovenskem
franc kos-utemeljil slovensko zgodovinopisje kot znanost
janez vajkard valvazor-vedno manjše vpletanje božanstev
anton tomaž linhart-prvo kritično zgodovinsko delo
kakšni pogoji so bili v 20.stol. glede razkrivanja zgodovine
boljši pogoji za raziskovanje preteklosti
klio
muza zgodovine
kaj se je začelo ko se je pojavil človek
začetek prazgodovine
kaj je bilo pred 2.5 miljona let pr.kr. in kaj 3500 pr.kr.
2.5miljona-pojav človeka, 3500-prve visoke civilizacije
kako delimo zgodovino in prazgodovino
na kameno dobo in kovinsko dobo
kako delimo kameno dobo
paleolitik, mezolitik, neolitik
kako delimo kovinsko dobo
bakrena doba, bronasta doba, železna doba
kaj je pomenilo ko so prišle prve visoke civilizacije
konec prazgodovine in začetek zgodovine
kaj se je dogajalo ko se je razvijal človek
vplivi okolja(ledena in topla obdobja),genetske spremembe
v čem se človek loči od drugih živih bitij
vzravnana dvonožna hoja, večja prostornina možganov, jezik in govor
katere so različne razlage nastanka človeka
cerkev, mitologija, znanost
ramapitek
skupni prednik človeku podobnih opic in človeka
1.smer-k človeku podobnim opicam
2.smer-k človeku pred 14 miljoni let
avstralopitek
prvi znani človečnjak-etiopija
lucy-3 miljona pr. kr.
homo habilis-drugo ime/opis
spretni človek,prvi znani član “prvega”človeka(homo),prva orodja(pestnjaki..),začne se razvijati pred 2,5-1,4 miljona let
homo erectus-drugo ime/opis
pokončni človek,prvi lovec, bolj doveršena izdelava orodja, prvi uporablja ogenj, selitve-izvemn afrike, najdlje živel-1,9 miljonov do 140000,visok,neporaščen,hiter, začel poseljevati proti S afrike in proti daljnemu vzhodu
heidelberški človek-drugo ime/opis
stari miselni človek, vse vrste človeka med pokončnim in sodobnim človekom, nadzoruje ogenj, začetki pokopavanja mrtvih, življenje v hladnejših podnebjih-selitev v evropo,gradi preprosta zatočišča, 700000-200000 pr.kr.
neandertalec-opis
razvil iz haidenberškega človeka, živi v času ledene dobe, preprosti zvoki-brez točnega govora ,oblačila, umetnost-okrasni predmeti,glaba, skrb za mrtve, 400000-40000 pr.kr.
homo sapiens sapiens-drugo ime/opis
sodobni misleči človek/300000-danes,večji možgani,tekoč govor, družaben, razvoj umetnosti
kromanjonec-drugo ime/opis
vrsta sodobnega mislečega človeka,preživel-prilagodljiv na spremembe v okolju
Kako so se prezivljali/ziveli ljudje v paleolitiku
Lov:divje govedo,divji prasici,bizoni,srne,mamute,medvede
Nabiralnistvo:sadje,zelenjava,zelisca,korenine
Pripomocki za lov v casu paleolitika
Sulica,lok,puscica
Za kaj so uporabljali ogenj
Hrana,gretje,obramba,svetloba,druzabnost
Kaksna so bila bivalisca
Jame,sotori-iz vej,listja(zacasna bivalisca)
Iz ces so bila orodja v casu paleolitika
Kamna,lesa,kosti(sekire,nozi,igle,trnki)
Konec cesa je bil mezeolitik
Konec ledene dobe
Kako so se prezivljali/ziveli /kaj se je zgodilo ljudje v Mezeolitiku
Izumrejo mamuti,jamski medved
Lov,nabiralnistvo,ribolov
Naseljevanje ob rekah,morjih
Horde
Animizem,jamske poslikave,boginje plodnosti(matriarhat)
Iniciacijski obredi
Kaj so bile horde
Lovske skupnosti-sodelovanje ljudi
5-6 clanov
Nomadsko zivljenje
Povezejo se v rod ali klan(100 clanov)
Enakost v druzbi-enakopravnost
Ni privatne lastnine
Delitev dela po spolu
Matriarhat
Wilendorfska venera-simbol plodnosti
Nomadsko zivljenje-opis
Potreba postalnih selitvah-menjava letnih casov,selitve zivali
Zacasna bivalisca-sotori
Kaksen je bil razvoj tehnicnega znanja
Nova izpopolnjena orodja
paleolitik-orodja iz kermena
Pestnjak
Pripomocki
Sulice,kopije,puscice,trnki,harbune,loki
Rezila,strgala,vbadala,praskala
Sivanka,piscali,nakit,umetnisko rezbarjenje
Prehrana-gospodarske dejavnosti
Lov,nabiralnistvo,ribolov
Mezolitik-udomacenje psa(pomoc pri lovu)
Kaj kazejo/pomenijo jamske poslikave
Kazejo gospodarsko dejavnost ljudi
Duhovni svet-umetnost
Animizem-vera v duhove
Amuleti
Vrači(šamani)
Zivalski kipci,jamske poslikave=umetnost
Mitologija
Kaj razlagajo z mitologijo
Nadnaravne pojave
Kako je kmetijstvo mlajse kamene dobe spremenilo druzbo
Neolitik-neolitska revolucija
Podrocje”relativnega polmesca”
Kmetijstvo,stalna naselja,prve obrti
Znacilnosti prvega poljedelstva
Napredek v razvoju kmetijstva
Znacilnosti prvotnega poljedeljstva
Pozigalnistvo
Selilno poljedeljstvo(nestalne njive)
Moticno poljedeljstvo
Napredek v razvoju kmetijstva
Oranje z ralom
Preprosto namakanje
Ustalitev-stalna naselja (vse skupaj-kultivacija obmocij)
Spremembe v prehrani
Peka kruha,kuhanje mocnikov in kas
Bolj enolicna hrana,pogostejse bolezni
Suse,poplava,skodljivci-lakota
Prednosti razvoja kmetijstva
Narascanje previvalstva
Tesnejsne sodelovanje ljudi
Izpopolnjena tehnologija
Rokodelske dejavnosti
Blagovna menjava
Razvoj umetnosti,mitov
Slabosti razvoja kmetijstva
Delovni cas je daljsi,napornejsi
Hrana-enolicna,manj kakovostna
Nevarnost lakot-susa,poplava
Nalezljive bolezni
Nasilje,stres
razvoj plemske družbe
več sto ljudi
stalna naselitev-eno pleme=ena vas
več klanov-sorodniki
o vsem odločajo skupno. Vodja-starešina(ni dedno)
nezapisana pravila
delitev dela po spolu
vsa lastnina je skupna,zasebna je le hiša,oblačila,nakit,orodje..
družba ni razslojena-ni družbenih razlik
delitev dela po spolu
ženske: otroci, obrt, motično poljedeljstvo
moški: težja dela( skrb za živino, tesarijo, izdelava orodja
neolitske rasi
stalna naselitev
več hrane
postopen razvoj mest-majhne naselbine se povečajo v večje poljedelske vasi
več ljudi na majhnem prostoru
tesnejša povezanost ljudi, sodelovanje
razvoj tehnologije
razvoj obrti( rokodelstva)-lončarstvo, predilstvo, tkalstvo
blagovna menjava
