Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

kemija > geografija > Flashcards

geografija Flashcards

1
Q

veda o čem je geografija

A

geografija je veda ali znanost o zemljinem površju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kako preučuje pojave in katere

A

posamezne naravne in družbene poave preučuje v njihovi medsebojni povezanostii

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

s čim se ukvarja geografija

A

ukvarja se s preučevanjem vseh geografskih dejavnikov na celotnem zemljinem površju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj je zemljino površje ali geosfera

A

stik različnih ovojev zemljine obale oz. različnih sfer

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

geosfera(7)

A

antroposfera-človekove stvaritve, biosfera-živi svet, pedosfera-prst, hidrosfera-vodovje, atmosfera-ozračje, zemljina skorja, litosfera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

pokrajina ali regija

A

predel, območje/sklenjen in zaokrožen geografski prostor s skupnimi značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih geografskih prostorov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

geografski elementi

A

naravnografski elementi(relief, rastlinstvo, prst) in družbenogeografsaki elementi(prebivalstvo, promet, naselja). Geografski elementi se pod vplivom različnih dejavnikov spremenijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

obča geografija

A

ali splošna geografija , ki preučuje pojav ali skupino pojavov po vsem svetu. Delimo jo na: fizično in družbeno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

fizična geografija

A

preučuje naravne pojave, procese in dejavnike , ki oblikujejo pokrajino, fizična geo. preučuje:
klimatogeografija-podnebje
biogeografija-živi svet
pedogeografija-prst
geomorfologia-zemljino površje oz. relief
matematična geo.-zemljo kot nebesno telo
hidrogeografija-vodovje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

družbena geografija

A

preučuje delovanje človeške družbe v pokrajini, preučuje:
demografija-geografijo prebivalstva
geografija naselj-naselja
ekonomska geografija-gospodarske dejavnosti človeka
agrarna in industrijska-turizem in promet
politična- politične tvorbe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

regionalna geografija

A

preučuje le določeno pokrajino kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov(svet, Evropa, Slovenija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj oblikuje zemljino površje

A

oblikujejo ga notranje in zunanje sile

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

notranje sile in preoblikovalni procesi/drugo ime

A

endogene/svoj izvor imajo v notranjosti zemlje in ustvarjajo gorstva(višinske razlike)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

zunanje sile in preoblikovalni proces/drugo ime

A

eksogene/svoj izvor imajo zunaj zemlje in znižujejo(uravnavajo)površje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj povzročajo notranje sile

A

tektonski premiki zemljinega površja, gorotvorna gubanja, prelamljanje zemljine plasti, vulkanizem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj prištevamo med zunanje sile

A

energija sonca, vpliv lune z gravitacijo, rotacije zemlje,vpliv sonca-preperevanje kamnin, premikanje zraka, morski tokovi; denudacija, erozija, akumulacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

notranja zgradba zemlje

A

zemljino površje
zemljina skorja(8-40km)-kontinentalna, oceanska
zgornji del plašča+
plašč=2900km
zunanje jedro+
notranje jedro=3500km-sega do globine 6400km

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

mohorčičeva nezveznost(MOHO)

A

stik med zunanjim delom plašča in zemljino skorjo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

litosfera in litosferske plošče

A

litosfera je razdrobljena na več delov
litosferske plošče plavajo na astenosferi-mehkejša spodnja podlaga
delimo jih po debelini na oceanske(do 15km) in kontinentalne(do 200km)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

naštej večje litosferske plošče

A

evrazijska l.p.
afriška l.p
severnoameriška l.p.
južnoameriška l.p.
tihooceanska l.p.
antarktična l.p.
indoavstralska l.p.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

teorija o tektoniki plošč

A

sovpadanje obrisov celin(celine se ujemajo) kar vodi do wegnerjeve teorije:-vse celine so nekoč bile združene(najtrdnejši dokaz so fosili)
-pangea-velika pracelina(razdeli na lavrazijo in gondvano)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj lahko pojasnimo na podlagi teorije o tektoniki plošč

A

lahko pojasnimi številna dogajanja na zemljinem površju(premikanje celin, nastajanje gorstev, vulkani, potresi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

na čem temelji teorija o tektoniki plošč

A

raziskovanju dna oceanov, ki so mlajša kot osrednji deli celin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

sistem srednjeoceanskih hrbtov

A

najdaljšui in najizrazitejši “gorski” sistem na svetu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

globokomorski jarki

A

ležijo na robovih oceanov, kjer se oceansko dno upogne in podriva pod kontinentalne litosferske plošče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

stiki med čim so srednjeoceanski hrbti in globomorski jarki

A

so stiki oz. meje med različnimi litosferskimi ploščami-pojav potresov in aktivnih vulkanov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kateri so trije načini stikanja litosferskih plošč

A

razmikanje plošč (islandija, severnoameriška in evrazijska plošča, vzhodna afrika),približevanje plošč (oceanska in kontinentalna-tihi ocean-subdukcija, oceanska plošča se pogreza pod kontinentalno, stik spremljajo vulkanizem, nastanek gorstev, potresi, dve kontinentalni)premikanje plošče druga ob drugi(prelomnica sv. Andreja-zelo pogosti potresi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

vroče točke

A

havaji, azori, galapagos

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

tektonsko aktivna območja-značilnosti

A

ne mirujejo, na njih še vedno nastajajo gorstva
gubanje, razlamljanje zemljinega površja, vulkanizem

30
Q

mladonagubana gorstva

A

nastala v bližnji geološki preteklosti

31
Q

naštej mladonagubana gorstva 1.

A

atlas-indonezijsko otočje(gubanje)-alpe, apeninsko gorovje, dinarsko gorstvo, karpati, kaukaz, hindukš, himalaja

32
Q

naštej mladonagubana gorstva 2.

A

južnoameriške kordiljere-filipini, andi, severnoameriške kordiljere, siere madre

33
Q

tektonsko neaktivna območja

A

ščiti(uravnani deli pri katerih so najstarejše kamnine na površju)-kanadski ščit, baltski ščit, avstralski ščit
plošče(uravnani deli katere so prekrili sedimenti)-ruska plošča, sibirska plošča
korenine starih gorstev(ostanki gorstev ki so se dvignili v starejših geo. obdobjih
kaledonska gorstva(britansko otočje, skandinavija)
hercinska gorstva(zahodna in srednja evropa)

34
Q

kako imenujemo nastajanje gorstev z gubanji

A

orgeneza ali gorotvorni proces

35
Q

kaj tvori popolno gubo

A

antiklinala(izbočeni del9 in sinklinala(vbočeni del)

36
Q

zakaj povsem pravilnih(antiklinal)gub ne najdemo v naravi

A

zaradi neenakomernih pritiskov, različna plastičnost kamnin

37
Q

kaj se zgodi s staranjem kamnin in kaj to pomeni

A

postanejo toge, pomeni da se začnejo razlamljati

38
Q

katere dele površja zunanje sile in procesi znižujejo hitreje

A

tiste ki so iz manj odpornih kamnin

39
Q

kaj se zgodi s prvotno podobo nagubane pokrajine

A

spremeni se

40
Q

katere tri orgeneze poznamo

A

kaledonsko-najstarejša, hercinsko, alpidsko

41
Q

alpidska organeza

A

ime dobila po alpah
z njo so nastala vsa mladonagubana gorstva-alpe, dinarsko gorstvo, himalaja, kavkaz, andi, pireneji

42
Q

nastanek alp

A

v pramorju tetis je prišlo do odlaganja sedimentov kar privede do začetka premikanja litosferskih plošč, sedimenti ki so se pa odlagali se pa začnejo gubati in dvigati na površje

43
Q

nagubana gorstva

A

vsa gorstva ki so nastala z gubanjem

44
Q

mladonagubana gorstva

A

nastala v terciaru in so mlajša

45
Q

slemenitev

A

nagubana gorstva so se izoblikovala v obliki gorskih slemen
alpe: z proti v
dinarskogorstvo: sz proti jv

46
Q

kdaj prihaja do razlamljanja kamnin

A

ko so vodoravno položene plasti kamnin izpostavljene pritiskom iz različnih smeri

47
Q

kaj zunanji procesi delajo pri grudastih gorovjih

A

njihove vrhove in robove hitro znižujejo

48
Q

kaj nastane z razlamljanjem

A

gtudasta gorstva

49
Q

grude

A

po prelomih razlomljeni deli zemljine skorje

50
Q

kaj pomeni če nimajo slemenitve

A

kotline se brez reda menjavajo z dvignjenimi gorskimi čoki

51
Q

katera hercinska gorstva so najbolj znana

A

v srednji evropi in zahodni evropi

52
Q

kako so nastala hercinska gorstva

A

tako kot nagubana

53
Q

kaj je vulkanizem

A

so vsi procesi povezani s prodiranjem trdnih tekočih ali plinastih snovi iz notranjosti zemlje na površje

54
Q

primeri nastajanja vulkanov

A

območje razmikanja dveh kontinentalnih plošč
podrivanje oceanske in kontinentalne plošče
razmikanje dveh oceanskih litosferskih plošč-srednjeoceanski hrbet
vroče točke-havaji, galapaški otoki, islandija
podrivanje oceansko pod oceansko ploščo

55
Q

kako nastaja večina vulkanizmov

A

ob stikih litosferskih plošč

56
Q

ognjeni obroč

A

območje vulkanov okrog tihega oceana

57
Q

vrste vulkanov glede na aktivnost

A

aktivni vulkani-stromboli, etna
začasno neaktivni vulkani-vezuv (speči vulkan
ugasli vulkani(centralni masiv)

58
Q

vrste vulkanov glede na obliko

A

kaldera-krater se sesuje sam vase
stožčasti vulkani (stratovulkani)-vulkan bruha različno gradivo
ščitasti vulkan- ko je lava viskozna/vroča stožec se ne oblikuje
lavni pokrov-ko se zaradi vročine stožcev ne more ustaviti

59
Q

pojavi ki spremljajo vulkanizem

A

vroči vrelci
gejziri-izbruh vroče vode v intervalih
fumarole-vodna para
solfatore-žveplovi plini

60
Q

kje najdemo postovulkanske pojave

A

tam kjer je pravi vulkanizem že ugasnil in tudi na območjih aktivnega vulkamnizma

61
Q

pozitivni učinki vulkanizma

A

rodovitna prst, nastajanje otoških držav in otočij, izkoriščanje vroče vode, turizem

62
Q

negativni učinki vulkanizma

A

uničenje mest, odpovedi letalskih prevozov zaradi dima, smrtne žrtve

63
Q

s čim so povezani potresi oz. kako

A

so neposredno povezani s premikanjem litosferskih plošč

64
Q

kakšnega izvora so vulkani

A

večina jih je tektonskega izvora

65
Q

kdaj se dogajajo potresi

A

ob vulkanskih izbruhih, jamskih podorih, prelomih, močnejši pa ob podrivanju litosferskih plošč in drsenju plošč

66
Q

kaj je epicenter/nadžarišče

A

točka ki leži na zemljinem površju nad hipocentrom kjer so učinki potresa najmočnejši

67
Q

kaj je hipocenter/žarišče

A

mesto v notranjosti zemlje kjer pride do premaknitve

68
Q

kako se sprostijo nakopičeni pritiski

A

sprostijo se v obliki potresnih valov(tresenje tal)

69
Q

kako merimo potrese

A

seizmografi, seizmologi
righterjeva lestvica-merjenje magnitude(količina sproščene energije)
-devet stopenj(navzgor je neomejena)
-vsaka stopnja pomeni 32 krat večjo količino sproščene energije
evropska makroseizmatična lestvica(ems)-meri vplive potresov na ljudi, naravo, zgradbe, predmete
-dvanajst stopenj intenzitete

70
Q

katera so slovenska potresna območja

A

zgorje posočje
ljubljanska kotlina
krška kotlina

71
Q

kako se zavarovati pred potresi

A

protipotresna gradnja
ukrepanje in obnašanje ljudi ob samem potresu

kemija (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions