geografija Flashcards
veda o čem je geografija
geografija je veda ali znanost o zemljinem površju
kako preučuje pojave in katere
posamezne naravne in družbene poave preučuje v njihovi medsebojni povezanostii
s čim se ukvarja geografija
ukvarja se s preučevanjem vseh geografskih dejavnikov na celotnem zemljinem površju
kaj je zemljino površje ali geosfera
stik različnih ovojev zemljine obale oz. različnih sfer
geosfera(7)
antroposfera-človekove stvaritve, biosfera-živi svet, pedosfera-prst, hidrosfera-vodovje, atmosfera-ozračje, zemljina skorja, litosfera
pokrajina ali regija
predel, območje/sklenjen in zaokrožen geografski prostor s skupnimi značilnostmi, po katerih se loči od sosednjih geografskih prostorov
geografski elementi
naravnografski elementi(relief, rastlinstvo, prst) in družbenogeografsaki elementi(prebivalstvo, promet, naselja). Geografski elementi se pod vplivom različnih dejavnikov spremenijo
obča geografija
ali splošna geografija , ki preučuje pojav ali skupino pojavov po vsem svetu. Delimo jo na: fizično in družbeno
fizična geografija
preučuje naravne pojave, procese in dejavnike , ki oblikujejo pokrajino, fizična geo. preučuje:
klimatogeografija-podnebje
biogeografija-živi svet
pedogeografija-prst
geomorfologia-zemljino površje oz. relief
matematična geo.-zemljo kot nebesno telo
hidrogeografija-vodovje
družbena geografija
preučuje delovanje človeške družbe v pokrajini, preučuje:
demografija-geografijo prebivalstva
geografija naselj-naselja
ekonomska geografija-gospodarske dejavnosti človeka
agrarna in industrijska-turizem in promet
politična- politične tvorbe
regionalna geografija
preučuje le določeno pokrajino kot celoto vseh naravnih in družbenih pojavov(svet, Evropa, Slovenija)
kaj oblikuje zemljino površje
oblikujejo ga notranje in zunanje sile
notranje sile in preoblikovalni procesi/drugo ime
endogene/svoj izvor imajo v notranjosti zemlje in ustvarjajo gorstva(višinske razlike)
zunanje sile in preoblikovalni proces/drugo ime
eksogene/svoj izvor imajo zunaj zemlje in znižujejo(uravnavajo)površje
kaj povzročajo notranje sile
tektonski premiki zemljinega površja, gorotvorna gubanja, prelamljanje zemljine plasti, vulkanizem
kaj prištevamo med zunanje sile
energija sonca, vpliv lune z gravitacijo, rotacije zemlje,vpliv sonca-preperevanje kamnin, premikanje zraka, morski tokovi; denudacija, erozija, akumulacija
notranja zgradba zemlje
zemljino površje
zemljina skorja(8-40km)-kontinentalna, oceanska
zgornji del plašča+
plašč=2900km
zunanje jedro+
notranje jedro=3500km-sega do globine 6400km
mohorčičeva nezveznost(MOHO)
stik med zunanjim delom plašča in zemljino skorjo
litosfera in litosferske plošče
litosfera je razdrobljena na več delov
litosferske plošče plavajo na astenosferi-mehkejša spodnja podlaga
delimo jih po debelini na oceanske(do 15km) in kontinentalne(do 200km)
naštej večje litosferske plošče
evrazijska l.p.
afriška l.p
severnoameriška l.p.
južnoameriška l.p.
tihooceanska l.p.
antarktična l.p.
indoavstralska l.p.
teorija o tektoniki plošč
sovpadanje obrisov celin(celine se ujemajo) kar vodi do wegnerjeve teorije:-vse celine so nekoč bile združene(najtrdnejši dokaz so fosili)
-pangea-velika pracelina(razdeli na lavrazijo in gondvano)
kaj lahko pojasnimo na podlagi teorije o tektoniki plošč
lahko pojasnimi številna dogajanja na zemljinem površju(premikanje celin, nastajanje gorstev, vulkani, potresi)
na čem temelji teorija o tektoniki plošč
raziskovanju dna oceanov, ki so mlajša kot osrednji deli celin
sistem srednjeoceanskih hrbtov
najdaljšui in najizrazitejši “gorski” sistem na svetu
globokomorski jarki
ležijo na robovih oceanov, kjer se oceansko dno upogne in podriva pod kontinentalne litosferske plošče
stiki med čim so srednjeoceanski hrbti in globomorski jarki
so stiki oz. meje med različnimi litosferskimi ploščami-pojav potresov in aktivnih vulkanov
kateri so trije načini stikanja litosferskih plošč
razmikanje plošč (islandija, severnoameriška in evrazijska plošča, vzhodna afrika),približevanje plošč (oceanska in kontinentalna-tihi ocean-subdukcija, oceanska plošča se pogreza pod kontinentalno, stik spremljajo vulkanizem, nastanek gorstev, potresi, dve kontinentalni)premikanje plošče druga ob drugi(prelomnica sv. Andreja-zelo pogosti potresi)
vroče točke
havaji, azori, galapagos
tektonsko aktivna območja-značilnosti
ne mirujejo, na njih še vedno nastajajo gorstva
gubanje, razlamljanje zemljinega površja, vulkanizem
mladonagubana gorstva
nastala v bližnji geološki preteklosti
naštej mladonagubana gorstva 1.
atlas-indonezijsko otočje(gubanje)-alpe, apeninsko gorovje, dinarsko gorstvo, karpati, kaukaz, hindukš, himalaja
naštej mladonagubana gorstva 2.
južnoameriške kordiljere-filipini, andi, severnoameriške kordiljere, siere madre
tektonsko neaktivna območja
ščiti(uravnani deli pri katerih so najstarejše kamnine na površju)-kanadski ščit, baltski ščit, avstralski ščit
plošče(uravnani deli katere so prekrili sedimenti)-ruska plošča, sibirska plošča
korenine starih gorstev(ostanki gorstev ki so se dvignili v starejših geo. obdobjih
kaledonska gorstva(britansko otočje, skandinavija)
hercinska gorstva(zahodna in srednja evropa)
kako imenujemo nastajanje gorstev z gubanji
orgeneza ali gorotvorni proces
kaj tvori popolno gubo
antiklinala(izbočeni del9 in sinklinala(vbočeni del)
zakaj povsem pravilnih(antiklinal)gub ne najdemo v naravi
zaradi neenakomernih pritiskov, različna plastičnost kamnin
kaj se zgodi s staranjem kamnin in kaj to pomeni
postanejo toge, pomeni da se začnejo razlamljati
katere dele površja zunanje sile in procesi znižujejo hitreje
tiste ki so iz manj odpornih kamnin
kaj se zgodi s prvotno podobo nagubane pokrajine
spremeni se
katere tri orgeneze poznamo
kaledonsko-najstarejša, hercinsko, alpidsko
alpidska organeza
ime dobila po alpah
z njo so nastala vsa mladonagubana gorstva-alpe, dinarsko gorstvo, himalaja, kavkaz, andi, pireneji
nastanek alp
v pramorju tetis je prišlo do odlaganja sedimentov kar privede do začetka premikanja litosferskih plošč, sedimenti ki so se pa odlagali se pa začnejo gubati in dvigati na površje
nagubana gorstva
vsa gorstva ki so nastala z gubanjem
mladonagubana gorstva
nastala v terciaru in so mlajša
slemenitev
nagubana gorstva so se izoblikovala v obliki gorskih slemen
alpe: z proti v
dinarskogorstvo: sz proti jv
kdaj prihaja do razlamljanja kamnin
ko so vodoravno položene plasti kamnin izpostavljene pritiskom iz različnih smeri
kaj zunanji procesi delajo pri grudastih gorovjih
njihove vrhove in robove hitro znižujejo
kaj nastane z razlamljanjem
gtudasta gorstva
grude
po prelomih razlomljeni deli zemljine skorje
kaj pomeni če nimajo slemenitve
kotline se brez reda menjavajo z dvignjenimi gorskimi čoki
katera hercinska gorstva so najbolj znana
v srednji evropi in zahodni evropi
kako so nastala hercinska gorstva
tako kot nagubana
kaj je vulkanizem
so vsi procesi povezani s prodiranjem trdnih tekočih ali plinastih snovi iz notranjosti zemlje na površje
primeri nastajanja vulkanov
območje razmikanja dveh kontinentalnih plošč
podrivanje oceanske in kontinentalne plošče
razmikanje dveh oceanskih litosferskih plošč-srednjeoceanski hrbet
vroče točke-havaji, galapaški otoki, islandija
podrivanje oceansko pod oceansko ploščo
kako nastaja večina vulkanizmov
ob stikih litosferskih plošč
ognjeni obroč
območje vulkanov okrog tihega oceana
vrste vulkanov glede na aktivnost
aktivni vulkani-stromboli, etna
začasno neaktivni vulkani-vezuv (speči vulkan
ugasli vulkani(centralni masiv)
vrste vulkanov glede na obliko
kaldera-krater se sesuje sam vase
stožčasti vulkani (stratovulkani)-vulkan bruha različno gradivo
ščitasti vulkan- ko je lava viskozna/vroča stožec se ne oblikuje
lavni pokrov-ko se zaradi vročine stožcev ne more ustaviti
pojavi ki spremljajo vulkanizem
vroči vrelci
gejziri-izbruh vroče vode v intervalih
fumarole-vodna para
solfatore-žveplovi plini
kje najdemo postovulkanske pojave
tam kjer je pravi vulkanizem že ugasnil in tudi na območjih aktivnega vulkamnizma
pozitivni učinki vulkanizma
rodovitna prst, nastajanje otoških držav in otočij, izkoriščanje vroče vode, turizem
negativni učinki vulkanizma
uničenje mest, odpovedi letalskih prevozov zaradi dima, smrtne žrtve
s čim so povezani potresi oz. kako
so neposredno povezani s premikanjem litosferskih plošč
kakšnega izvora so vulkani
večina jih je tektonskega izvora
kdaj se dogajajo potresi
ob vulkanskih izbruhih, jamskih podorih, prelomih, močnejši pa ob podrivanju litosferskih plošč in drsenju plošč
kaj je epicenter/nadžarišče
točka ki leži na zemljinem površju nad hipocentrom kjer so učinki potresa najmočnejši
kaj je hipocenter/žarišče
mesto v notranjosti zemlje kjer pride do premaknitve
kako se sprostijo nakopičeni pritiski
sprostijo se v obliki potresnih valov(tresenje tal)
kako merimo potrese
seizmografi, seizmologi
righterjeva lestvica-merjenje magnitude(količina sproščene energije)
-devet stopenj(navzgor je neomejena)
-vsaka stopnja pomeni 32 krat večjo količino sproščene energije
evropska makroseizmatična lestvica(ems)-meri vplive potresov na ljudi, naravo, zgradbe, predmete
-dvanajst stopenj intenzitete
katera so slovenska potresna območja
zgorje posočje
ljubljanska kotlina
krška kotlina
kako se zavarovati pred potresi
protipotresna gradnja
ukrepanje in obnašanje ljudi ob samem potresu
