ZGD

Question 1

Kaj je gospodarska družba?

Answer 1

Gospodarska družba je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost (zaradi pridobivanja dobička) kot svojo izključno dejavnost.

Question 2

Vrste družb po ZGD-1?

Answer 2

Numerus clausus!

OSEBNE:

d. n.o. (družba z neomejeno odgovornostjo)
k. d. (komanditna družba)

KAPITALSKE:

d. o.o. (družba z omejeno odgovornostjo)
d. d. (delniška družba)
k. d.d. (komanditna delniška družba)

SE (evropska delniška družba)

Question 3

Kriterij za delitev družb na osebne in kapitalske? Izjema od neodgovornosti?

Answer 3

Kriterij razmejitve je odgovornost ustanoviteljev. Pri osebnih družbah le-ti odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, pri kapitalskih družbah družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

Izjema: spregled pravne osebnosti, družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe, če:

• so jo zlorabili za cilj, ki bi jim bil sicer kot posameznikom prepovedan
• so z njenim premoženjem ravnali kot s svojim lastnim
• so jo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov
• so v svojo ali korist koga drugega zmanjšali njeno premoženje čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo zmogla poravnati obveznosti do tretjih.

Question 4

Vrste družb po ZGD-1 glede na velikost?

Answer 4

Merila na bilančni presečni dan letne bilance stanja:

• povprečno število delavcev v poslovnem letu
• čisti prihodki od prodaje (prihodki - sprememba zalog - nedokončana proizvodnja)
• vrednost aktive (sredstva)

Izpolnjevati morajo dve od teh meril:

MIKRO -10 delavcev, max 700.000,00 EUR, aktiva max 350.000,00 EUR

MAJHNE - 50 delavcev, max 8.000.000,00 EUR, aktiva max 4.000.000,00 EUR

SREDNJE - 250 delavcev, max 40.000.000,00 EUR, aktiva max 20.000.000,00 EUR

VELIKE - ki ni mikro, majhna ali srednja, v vsakem primeru pa:

• subjekti javnega interesa
• borza VP
• družbe, ki morajo pripraviti konsolidirano letno poročilo

Question 5

Kdaj pridobi družba pravno osebnost? Ali so vse družbe PO? Če spremeni dejavnost - je to treba vpisati v register?

Answer 5

Pravno osebnost družba pridobi z vpisom v register. Pred vpisom se razmerja med družbeniki presojajo po pravilih o civilni družbeni pogodbi. Danes so vse družbe PO (tih ni bila), ni pa denimo podružnica pravna oseba. Spremembo dejavnosti je potrebno vpisati v register.

Question 6

Vrste rezerv? Kaj je aggio?

Answer 6

KAPITALSKE REZERVE - rezultat delovanja lastnikov

• aggio
• zneski,ki jih družba dobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom
• zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev
• zneski drugih vplačil družbenikov
• zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja OK ali zmanjšanja OK z umikom deležev
• zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve
• zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube

REZERVE IZ DOBIČKA - ima jih samo družba, ki ustvarja dobiček (oblikujejo se iz čistega dobička poslovnega leta in prenesenega dobička)

• zakonske rezerve (min 10% OK)
• rezevre za lastne deleže
• lastni deleži
• statutarne rezerve
• druge rezerve iz dobička

AGGIO je vplačani presežek kapitala. (zneski, ki presegajo emisijske zneske delnic oziroma vrednost osnovnega vložka)

Question 7

Čisti in bilančni dobiček, kako je sestavljen, kdo o njem odloča?

Answer 7

Čisti dobiček kaže poslovni izid poslovnega leta po plačilu davkov: (prihodki-odhodki)-davek od dobička. Prikaže se v izkazu poslovnega izida.

Uporaba: (mora upoštevati že poslovodstvo pri sestavi letnega poročila!)

• kritje prenesene izgube
• oblikovanje zakonskih rezerv
• oblikovanje rezerv za lastne deleže
• oblikovanje statutarnih rezerv
• oblikovanje drugih rezerv iz dobička, max 1/2/ čistega dobička

Bilančni dobiček predstavlja vsoto čistega dobička. = čisti dobiček tekočega in preteklih let po pokritju izgub.

Prikaže se v izkazu poslovnega izida.

O njegovi uporabi odloča skupščina.

Question 8

Letno poročilo velike družbe, sestavine

Answer 8

Letno poročilo velikih, srednjih in dvojnih družb je sestavljeno iz:

• poslovnega poročila (uspeh, delo, vizija, strategija…)
• računovodskega poročila
• bilanca stanja (sredstva, obveznosti do virov)
• izkaz poslovnega izida (prihodki, odhodki, poslovni izid)
• izkaz denarnih tokov (gibanje prejemkov in izdatkov)
• izkaz gibanja kapitala (gibanje posameznih sestavin kapitala, vključno z uporabo čistega dobička)
• priloge s pojasnili k izrazom

Question 9

Kdo sprejme letno poročilo v d.d. in d.o.o., kdo ga sestavi?

Answer 9

d. d.: uprava sestavi, NS preveri in potrdi. Izjemoma skupščina, če ga ne potrdi NS.
d. o.o.: sestavi poslovodstvo, sprejetje je v izključni pristojnosti skupščine družbenikov.

Question 10

Firma - kaj je, sestavine.

Answer 10

Firma je ime, s katerim družba posluje. V firmi mora biti oznaka, ki nakazuje na dejavnost družbe. Prenaša se samo skupaj s podjetjem.

Sestavine:

• označba dejavnosti
• označba oblike (ti dve sta obvezni)
• dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo - fantazijski dodatek
• ne smejo spravljati v zmoto
• pozvročati zamenjave
• kršiti pravic drugih

Question 11

Načela firme

Answer 11

• načelo obveznosti
• načelo vpisa v sodni register
• načelo obvezne uporabe firme
• načelo proste izbire firme
• načelo stvarnosti in resničnosti (označba dejavnosti, ki jo družba dejansko opravlja)
• načelo enotnosti (družbe, ki so med seboj povezane uporabljajo v firmi skupne sestavine)
• načelo izključnosti (jasno se mora razlikovati od firme drugih družb)

Question 12

Zastopanje vs predstavljanje družbe?

Answer 12

Zastopanje pomeni delovanje v imenu in na račun družbe nasproti tretjim z namenom zavarovati premoženjskopravne interese družbe.

Predstavljanje pomeni nastopanje v imenu družbe pred pristojnimi državnimi in drugimi organi v razmerjih, ki niso premoženjskopravne narave.

Question 13

Vrste zastopanja?

Answer 13

• zakoniti zastopnik - določen v zakonu glede na pravno obliko, vpišejo se v SREG (deklaratorne narave)

1. d.n.o.: vsi družbeniki
2. k.d.: vsi komplementarji
3. d.o.o.: poslovodja
4. d.d.: vsi člani uprave
5. k.d.d.: vsi komplementarji

• statutarni zastopnik (določen v aktu o ustanovitvi družbe - obvezna sestavina! Tudi statutarni zastopnik je zakoniti zastopnik!)
• zastopanje po pooblastilu
• prokurist
• trgovski potnik
• poslovni pooblaščenec
• pooblaščenec po zaposlitvi

Question 14

Prokura - kaj je, razmerje do tretjih, obseg?

Answer 14

Prokura je posebna oblika pooblastila za zastopanje. Lahko jo podeli vsaka družba in tudi podjetnik posameznik. Velja, tudi če je pogodba o zaposlitvi nična! Mora biti vpisana, vendar vpis ni konstututivne narave.

Družba lahko prokuristu omeji pooblastila, vendar te omejitve nimajo učinka proti tretjim - gre za odnos med družbo in prokuristom ki ima za posledico odškodninsko ter disciplinsko odgovornost.

Obseg prokure: Vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe razen odsvojitev in obremenitev nepremičnin. Ne more zastopati PO pred sodiščem kot zakoniti zastopnik ampak le kot pooblaščenec, ne more pooblastiti tretje osebe.

Question 15

Kolizija interesov v družbah

Answer 15

Člani organov vodenja in nadzora se morajo izogibati kakršnemu koli nasprotju njihovih interesov ali dolžnosti z interesi ali dolžnostmi družbe. (osebni ekonomski interes, interes družinskih članov, posebna naklonjenost)

Če nasprotje interesov nastopi, mora najkasneje v treh dneh obvestiti organ, katerega član je in organ nadzora.

Če ima ČOVN v drugi družbi delež 1/10 OK ali je udeležen na dobičku, lahko sklene pravni posel samo s soglasjem NS ali upravnega odbora. Če nima teh organov - skupščina. Sicer pravni posel ničen.

Te določbe se NE uporabljajo, če:

• d.d. ali d.o.o. če ta ČOVN imetnik deleža 3/4 OK
• če znesek posameznega posla ne presega 2.000,00 EUR in skupni znesek v poslovnem letu ne 24.000,00 EUR, razen, če udeležen na dobičku.

Question 16

D.n.o. in odgovornost družbenikov. Kaj, če eden ne želi skleniti posla, ostali pa?

Answer 16

Če so za vodenje poslov upravičeni vsi/več družbenikov, je vsak upravičen sam poslovati.Če drug družbenik, ki je upravičen voditi nasprotuje izvedbi posla, se tak posel ne sme opraviti.

Če družbenik meni, da navodila niso smotrna, o tem obvesti druge ter počaka na njihovo odločitev. Če bi bilo nevarno odlašati ali če meni, da bi drugi družbeniki odobrili odločitev, če bi poznali dejansko stanje lahko ravna ne glede na navodila.

Ne predlog družbenikov lahko sodišče odvzame družbeniku upravičenje za vodenje poslov iz utemeljenih razlogov/hujše kršitve obveznosti/nesposobnosti za vodenje poslov.

Question 17

Kaj je to dvojna družba?

Answer 17

Dvojna družba je komanditna družba, v kateri je edini komplementar druga družba, pri kateri ni osebno odgovornih družbenikov ali pa so vsi komplementarji take družbe.

V dvojno družbo se ne sme preoblikovati: d.d., d.o.o. in k.d.d.

Question 18

Tiha družba.

Answer 18

Bila je črtana z novelo ZGD-1F (2012).

Ni imela statusa pravne osebe. Nastala je na podlagi pogodbe, s katero je tihi družbenik s premoženjskim vložkom v podjetje koga drugega pridobil pravico do udeležbe pri njegovem dobičku. Tihi družbenik ni imel položaja družbenika in nobenih upravljalskih pravic.

Question 19

Kaj je to d.d.? Kako se lahko ustanovi?

Answer 19

Družba, ki ima osnovni kapital (glavnico) razdeljen na delnice.

Lahko se ustanovi:

• simultano - vsi ustanovitelji sprejmejo in podpišejo statut ter prevzamejo vse delnice (s tem trenutkom je družba ustanovljena)
• sukcesivno - ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic.

Question 20

Delnice - vrste, pomen?

Answer 20

• DELNICE Z NOMINALNIM ZNESKOM - glasiti se morajo najmanj na 1EUR, delež = nominalni znesek/OK
• KOSOVNE DELNICE se ne glasijo na nominalni znesek. Vsaka ima enak pripadajoč delež v OK, ki ne sme biti nižji od 1EUR. Delež = OK/št. kosovnih delnic. Prednost: Prepreči nepravilnosti pri spremembi OK s spremembo št. delnic

Glede na pravice iz delnic:

• NAVADNE (REDNE) DELNICE
  
  • pravica do udeležbe pri upravljanju
  • pravica do dela dobička (dividenda)
  • pravica do ustreznega preostanka po likvidaciji/stečaju
• PREDNOSTNE (UGODNOSTNE) DELNICE
  
  • ZBIRNE/KUMULATIVNE - prednostna pravica do vseh še neizplačanih dividend
  • UDELEŽBENE/PARTICIPATIVNE - prednostna dividenda + dividenda, ki gre navadnim delničarjem v skladu s sklepom o delitvi dobička

Question 21

Postopek izdaje delnic. Kako je pri sukcesivni ustanovitvi?

Answer 21

Družba vloži pri klirinškodepotni družbi zahtevo za izdajo nematerializiranih delnic v 15 dneh od izpolnitve pogojev.

Sukcesivna ustanovitev: Ustanovitelji sprejmejo statut, objavijo prospekt in prevzamejo del delnic. Pri banki vsak vpisnik podpiše tri vpisnice. Če v max 3M niso vpisane in vplačane vse delnice, gre za neuspeli vpis. V 15D jih lahko ustanovitelji sami prevzamejo, če jih ne, ustanovitev ni bila uspešna in v nadaljnjih 15D pozovejo vpisnike, da prevzamejo vplačane zneske.

Question 22

Odškodninska odgovornost po ZGD-1

Answer 22

ČOVN mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. (pravilo podjetniške presoje - obligacija prizadevanja, ne rezultata! Gre za poslovno odškodninsko odgovornost!)

Solidarno so odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovi nalog, razen, če dokažejo, da so vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti.

• če zavarovalna pogodba: odbitna franšiza 10%, ne več kot znaša 1,5 kratnik letnih fiksnih prejemkov
• prosti, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu
• odškodninska odgovornost ni izključena, čeprav je NS ali upravni odbor dejanje odobril
• družba se lahko odpove/pobota odškodninske zahtevke šele 3L po njihovem nastanku, če s tem soglaša skupščina in ne ugovarja manjšina 1/10 OK
• Lahko (poleg družbe) uveljavljajo tudi upniki, če jih družba ne more poplačati

Zastaranje: 5L, če prevladujoč vpliv RS, 10L

Tožbo mora vložiti poslovodstvo v 6M če tako sklene skupščina z večino glasov. (če proti osebi, ki v času odločanja še vedno ČOVN - posebni zastopnik). Če predlog na skupščini ni sprejet, lahko tožbo v svojem imenu in na račun družbe vložijo delničarji 1/10 OK (400.000 EUR)

Proti članom uprave družbo zastopa predsednik NS.

Če pride do odškodninske odgovornosti v primeru insolventnosti se uporabi ZFPPIPP.

Question 23

Dokapitalizacija (povečanje OK) in ustanovitev d.d. s stvarnimi vložki?

Answer 23

Dokapitalizacija: Če se vlagajo stvarni vložkije treba v sklepu o povečanju OK določiti predmet vložka, osebo, od katere se predmet pridobi, število delnic, pri delnicah z nominalnim zneskom pa tudi nominalni znesek delnic ki jih je treba zagotoviti za stvarni vložek.

Ustanovitev d.d.: Delnice se lahko vplačajo v denarju ali s stvarnimi vložki. Vsaj 1/3 OK morajo sestavljati delnice, ki se vplačajo v denarju (tretjinska klavzula).

Na vsako delnico, ki se vplača v denarju, morajo biti pred vpisom d.d. v register vplačanih najmanj 25% njenega najmanjšega emisijskega zneska.

Question 24

Povečanje OK z vložki (redno povečanje OK)

Answer 24

Odloča se s 3/4 pri sklepanju zastopanega OK če s statutom ni drugače določeno, vendar ne manj kot 1/2.

Osnovni kapital se poveča z izdajo novih delnic (in samo tako), pri čemer se mora pri družbah s kosovnimi delnicami skupno število delnic povečati v enakem razmerju kot OK.

Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži prednost. (rok za uveljavljanje te pravice je 14 dni)

• s stvarnimi vložki: v tem primeru je treba v sklepu o povečanju OK določiti predmet, ki se vlaga, osebo, od katere se predmet pridobi, število delnic, pri nominalnih delnicah pa tudi nominalni znesek.

Povečanje OK začne veljati z dnem vpisa v register.

Question 25

Pogojno povečanje OK

Answer 25

Možno samo zaradi:

• uresničitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic
• priprave na združitev ali zaradi zagotovitve odpravnine v zvezi s statusnim preoblikovanjem
• uresničitve pravic delavcev v zameno za vložek denarnih terjatev iz udeležbe pri dobičku in zagotovitve opcijskih upravičenj ČOVN

Najmanjši emisijski znesek ne sme preseči 1/2 OK.

Z izdajo delnic je OK povečan. Skupni znesek pogojno povečanega OK mora poslovodstvo v 1M po izteku poslovnega leta prijaviti za vpis v register.

Question 26

Odobreni kapital

Answer 26

Statut lahko pooblasti poslovodstvo za najdlje pet let po vpisu družbe v register, da OK poveča do določenega zneska (odobreni kapital) z izdajo novih delnic za vložke.

Znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice ok, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo dano.

Question 27

Povečanje OK iz sredstev družbe (nominalno povečanje OK)

Answer 27

Skupščina lahko sklene, da se osnovni kapital poveča s preoblikovanjem drugih postavk lastnega kapitala v osnovni kapital. To lahko storijo šele, ko je bilo sprejeto letno poročilo za zadnje poslovno leto. V OK se lahko preoblikujejo nekatere postavke iz rezerv in dobička.

Z vpisom sklepa v register je OK povečan.

Question 28

Zmanjšanje OK pri d.d. Katere vrste poznaš, razlika?

Answer 28

• redno zmanjšanje OK z zmanjšanjem nominalnega zneska delnic. OK je zmanjšan z vpisom sklepa v register.
• poenostavljeno zmanjšanje OK je namenjeno kritju prenesene izgube, čiste izgube poslovnega leta ali prenosu zneskov v kapitalske rezerve.
• zmanjšanje OK z umikom delnic
  
  • prisilno
  • s pridobitvjio s strani družbe

Question 29

Prenos deleža v d.o.o. Ali je za prenos potreben vpis v register?

Answer 29

Poslovni deleži se lahko odsvojijo ali dedujejo.

Vsi deleži ohranijo svojo samostojnost.

Ostali družbeniki imajo predkupno pravico (R: 1M)

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa

Družbena pogodba lahko določi, da je potrebno soglasje. Če noben družbenik noče kupiti in ni soglasja - lahko izstopi.

Vpis v register je deklaratorne narave, dejstvo je nastopilo že prej.

Question 30

Zastava in cediranje poslovnega deleža v d.o.o.

Answer 30

Poslovni delež ima določeno poslovno premoženjsko vrednost in jo imetnik lahko uporabi poslovnem prometu (prodaja, zastava, užitek, zaupniško razmerje).

ZASTAVA:

• gre za zastavno pravico na drugih premoženjskih pravicah
• smiselna uporaba SPZ o zastavi premičnin

ODSTOP/CEDIRANJE

• upnik lahko na tretjega prenese svojo terjatev, razen, če sta dolžnik in upnik sklenila pactum de non cedendo - potem prenos terjatve nima pravnega učinka. Navedeno verjetno velja tudi, če je z družbeno pogodbo prepovedan odstop poslovnega deleža?

Question 31

Prepoved vračila in obrestovanja vložkov - zakaj?

Answer 31

Namen je v načelu ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov. Za delniški kapital velja načelo trajnosti in nespremenljivosti, zato se vložki ne smejo vrniti in ne obrestovati.

Question 32

Kaj so lastne delnice? Kdaj jih družba lahko pridobiva?

Answer 32

Lastne delnice so tiste, ki jih d.d. pridobiva od svojih delničarjev odplačno ali neodplačno. D.d. je prepovedano originarno pridobivanje, derivatno pa z določenimi izjemami:

• če je pridobitev nujna, da se prepreči huda, neposredna škoda (velika ponudba lahko razvrednoti vrednost)
• če naj se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe ali z njo povezane družbe
• če je pridobitev neodplačna
• sklep skipščine o umiku delnic zaradi zmanjšanja OK
• univerzalno pravno nasledstvo
• če se delnice pridobi za odpravnino delničarjem
• nakupna komisija (pridobi banka, zavarovalnica…)
• na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih delnic, ki velja največ 36M

V teh primerih delež delnic skupaj s tistimi, ki jih družba že ima, ne sme presegati 10%OK; pridobitev pa je dovoljena le tako, da družba oblikuje rezerve za lastne delnice, ne da bi zmanjšala OK in če je za delnice plačan celoten emisijski znesek.

Durgačen pravni posel je ničen, pridobitev pa neveljavna.

Lastne delnice nimajo glasovalne pravice, niti ne prinašajo dividende.

Question 33

Kdo odloča o pridobitvi lastnih delnic? Lahko hči pridobi delnice matere? Kaj mora družba narediti v bilanci?

Answer 33

Odloča skupščina ali poslovodstvo, ki mora poročati skupščini (odvisno od primera).

Odvisna družba ne sme pridobiti delnic obvladujoče, je pa prevzem v nasprotju s to določbo kljub temu veljaven.

Družba mora v bilanci oblikovati rezerve za lastne deleže.

Question 34

Škodljivi posli?

Answer 34

odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb:

(1) Oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, mora družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo. Delničarjem mora povrniti nastalo škodo, če so bili oškodovani, ne glede na škodo, ki jim je bila povzročena z oškodovanjem družbe.
(2) Poleg članov organov vodenja ali nadzora je kot solidarni dolžnik odgovoren tudi tisti, ki je s škodljivim dejanjem pridobil koristi, če je dejanje storil namenoma. Odškodninski zahtevek družbe lahko uveljavljajo tudi njeni upniki, če jih družba ne more poplačati.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo, če je bil član organov vodenja ali nadzora, prokurist ali pooblaščenec zavezan k škodljivemu ravnanju pri uresničevanju:
- glasovalne pravice na skupščini;
- upravičenja za vodenje na podlagi pogodbe o obvladovanju, ali
- upravičenja za vodenje glavne družbe, v katero je družba vključena.

Question 35

Sistemi upravljanja d.d. Razlike?

Answer 35

Organi vodenja in nadzora: uprava, upravni odbor, nadzorni svet.

Uprava deluje samostojno in na lastno odgovornost.

ENOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA

• skupščina (Imenuje člane upravnega odbora. Večji obseg oblikovanja navodil in omejitev ter pridržka soglasja, izvršni direktorji so na ta navodila in omejitve vezani. So pa to manj pomembni, tekoči posli.)
• upravni odbor (organ vodenja in nadzora hkrati)

Večja avtonomija, fleksibilnost

Večinski delničar je lahko hkrati član upravnega odbora in obenem glavni izvršni direktor.

DVOTIRNI SISTEM UPRAVLJANJA

• skupščina
• uprava
• nadzorni svet

Question 36

Uprava d.d. Kdo imenuje, kdaj odpoklic?

Answer 36

Vodi posle samostojno in na lastno odgovornost.

Ima lahko enega ali več članov (direktorji)

Če ima več članov, sprejemajo odločitve soglasno, razen, če statut določa drugače.

Imenuje jih NS, ki lahko tudi odpokliče posameznega člana, če:

• huje krši obveznosti
• ni sposoben voditi poslov
• mu skupščina izreče nezaupnico
• iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov

Question 37

Kdo ne more biti član NS?

Answer 37

• član uprave ali upravnega odbora odvisne družbe
• prokurist ali pooblaščenec te družbe
• član uprave druge kapitalske družbe, v katere NS je član uprave te družbe
• oseba, ki je član NS ali upravnega odbora že v treh družbah
• oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz statuta.

Question 38

NS. Kdo imenuje, funkcije?

Answer 38

Člane NS, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina.

Ne morejo biti udeleženi pri dobičku!

V družbi, ki je subjekt javnega interesa mora NS oblikovati revizijsko komisijo.

Pristojnosti:

• lahko skliče skupščino
• statut ali NS sam lahko določi, da se določeni posli sprejemajo le z njegovim soglasjem
• sestavlja pisno poročilo o letnem poročilu za skupščino
• predsednik NS zastopa družbo proti članom uprave

Question 39

Upravni odbor, pristojnosti?

Answer 39

Upravni odbor vodi družbo in hkrati nadzoruje izvajanje njenih poslov.

Predsednik upravnega odbora ne more biti izvršni direktor te družbe, so pa člani upravnega odbora lahko imenovani za izvršne direktorje. Upravni odbor lahko kadarkoli odpokliče izvršnega direktorja.

Upravni odbor lahko na izvršne direktorje prenese naloge:

• vodenje tekočih poslov
• prijave vpisov, predložitve listin registru
• skrb za vodenje poslovnih knjig
• sestavo letnega poročila

Izvršni direktorji morajo upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavlja skupščina, upravni odbor, statut, poslovnik.

Question 40

Skupščina, o čem odloča?

Answer 40

Delničarji uresničujejo svoje pravice na skupščini.

Skupščina odloča o:

• sprejetju letnega poročila (samo, če ga NS ali UO ni potrdil, če ČOVN to prepusti skupščini ali če tako določa statut pri enotirnem sistemu)
• uporabi bilančnega dobička (na predlog ČOVN, na katerega skupščina ni vezana, je pa vezana na sprejeto letno poročilo).
• imenovanju in odpoklicu članov NS in UO
• podelitvi razrešnice ČOVN (z njo potrdi in odobri delo ČOVN)
• spremembah statuta
• ukrepih za pvečanje in zmanjšanje kapitala
• prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju
• imenovnju revizorja

Question 41

Solidarna/subsidiarna odgovornost po ZGD-1.

Answer 41

Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidirarna. Fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba kot primarni dolžnik.

Question 42

Kdaj je sklep skupščine izpodbojen,kdo lahko izpodbija, rok?

Answer 42

Izpodbojni upravičenci:

• vsak delničar
• poslovodstvo
• vsak član organa vodenja in nadzora

Izpodbojnost, če:

• je vsebina sklepa v nasprotju z zakonom/statutom

ali

• je bil pri sprejetju kršen zakon/statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (npr. ni glasovala zadostna večina). Teorija relevance!

Ne glede na teroijo relevance je sklep vedno izpodbojen, če je bila kršena delničarjeva pravica do obveščenosti.

• bilančni dobiček, posebni razlog izpodbojnosti: če se delničarjem ne deli najmanj v višini 4%OK. Tožbo lahko vložijo delničarji 1/20 OK ali 400.000,00 EUR

Izpodbojna tožba se lahko vloži v enem mesecu.

Question 43

Ali ima lahko pravice iz dobička nekdo, ki ni družbenik?

Answer 43

Da. Oseba, ki je na podlagi premoženjskega vložka v družbo pridobila to pravico.

Delavci

Člani uprave (pravica do tantieme)

Question 44

Sodelovanje družbenikov d.o.o. pri upravljanju.

Answer 44

Odločajo o:

• sprejetju letnega poročila, uporabi bilančnega dobička
• zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov
• vračanju naknadnih vplačil
• delitvi in prenehanju poslovnih deležev
• postavitvi in odpoklicu poslovodij
• uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom …

Question 45

Razlogi za prenehanje družbe?

Answer 45

• Če poteče čas, za katerega je bila ustanovljena
• če tako sklenejo družbeniki s 3/4 večino glasov
• če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe
• s stečajem
• s sodno odločbo
• če nima družbenikov ali ima samo lastne deleže
• če poslovodstvo ne deluje več kot 6 mesecev
• z združitvijo
• če se OK zniža pod zakonsko določen znesek

Vsak družbenik, čigar poslovni delež znaša najmanj 1/10 OK lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe.

Question 46

Dejanski koncern - obvladujoča družba upravi odvisne naroči, naj v svojo škodo opravi neko dejanje. Kaj sledi? Iz česa je razvidna izguba?

Answer 46

Dejanski koncern je ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče.

Pogodba o obvladovanju ni sklenjena - obvladujoča družba ne sme uporabiti svojega vpliva, da odvisna družba na svojo škodo kaj stori/opusti, razen, če se prikrajšanje nadomesti.

Poslovodstvo mora v prvih treh mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami.Poročilo mora nemudoma predložiti nadzornemu svetu.

Člani poslovodstva odvisne družbe so odgovorni kot solidarni dolžniki če niso navedli škodljivega posla. Solidarno odgovarjajo tudi člani NS če niso pregledali poročila in niso poročali skupščini.

Prikrajšanja ni treba nadomestiti, če temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.

Question 47

Koncerni, razlike.

Answer 47

KAPITALSKI KONCERN oziroma DEJANSKI koncern, obvaldujoča družba ima lastniški delež v odvisni, najmanj 50%+1 delnico. Še vedno sta ločeni pravni entiteti.

POGODBENI KONCERN nastane na podlagi pogodbe o obvladovanju, uprava odvisne družbe se podredi upravi glavne družbe.

KONCERN Z RAZMERJEM ENAKOSTI - vzajemno kapitalsko povezane družbe, v lasti imajo vsaj 25% delnic druge. Družbe so enakopravne, imajo pa enotno vodstvo.

VKLJUČENE DRUŽBE - obvalujoča družba ima v lasti vsaj 95% delnic odvisne družbe. Glavni družbi pripade še 5% vseh delnic, izpadlim delničarjem se zagotovi odpravnina.

HOLDING - nima enotnega vodstva, njegova dejavnost je ustanavljanje novih družb, financiranje obstoječih in upravljanje drugih družb.

Question 48

Kaj je koncernski privilegij?

Answer 48

Možnost odložene izravnave prikrajšanja. Obvaldujoča družba v dejanskem koncernu lahko kljub temu, da ni sklenjena posebna pogodba o obvladovanju škodljivo vpliva na poslovanje odvisne družbe, v kolikor se prikrajšanje odvisni družbi izravna.

Question 49

Ali je možen prehod d.d. v d.o.o.?

Answer 49

DA, če ima manj kot 50 delničarjev in tako sklene skupščina. Sklep o preoblikovanju mora sprejeti 9/10 OK. Delnice postanejo poslovni deleži. Gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike (formalno statusno preoblikovanje).

Question 50

Kako se družba lahko statusno preoblikuje?

Answer 50

MATERIALNO STATUSNO PREOBLIKOVANJE:

• z združitvijo
• z delitvijo
• s prenosom premoženja

FORMALNO STATUSNO PREOBLIKOVANJE:

• s spremembo pravnoorganizacijske oblike

Question 51

Načini delitve družb po ZGD-1

Answer 51

Kapitalska družba se lahko deli z:

• razdelitvijo - hkraten prenos vseh delov premoženja družbe, ki z razdelitvijo PRENEHA, na:
  
  • nove kapitalske družbe
  • prevzemne kapitalske družbe
• oddelitvijo - prenos posameznih delov premoženja družbe, ki z oddelitvijo NE preneha, na:
  
  • nove družbe
  • prevzemne družbe
• izčlenitvijo - prenos vseh ali posameznih delov premoženja prenosne družbe, ki z izčlenitvijo NE preneha na:
  
  • ​nove družbe
  • prevzemne družbe

Izčlenitev (sell-off, spin-off ali drop-down) se od razdelitve (division) ali oddelitve (partial division) razlikuje izključno po upravičencu do nasprotne izpolnitve, ki jo v zameno za prejeto premoženje opravi pridobitelj. Do deležev, ki jih kot predmet svoje nasprotne izpolnitve zagotavlja pridobitelj, niso upravičeni imetniki deležev prenosne družbe, ampak družba sama.

Pri razdelitvi ali oddelitvi se delničarjem/družbenikom zagotovijo delnice/poslovni deleži nove ali prevzemne družbe.

Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi. Šteje se, da je izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja.

Question 52

Delitev z ustanovitvijo novih družb

Answer 52

Skupna višina OK družb, ki so udeležene pri delitvi, mora biti po delitvi najmanj enaka osnovnemu kapitalu prenosne družbe pred delitvijo.

Če delitev ne ohranja kapitalskih razmerij, je sklep o soglasju za delitev veljavno sprejet, če zanj glasuje 9/10 OK.

Varstvo upnikov: solidarno odgovarjajo vse druge družbe, ki so udeležene pri delitvi, vsaka do višine vrednosti premoženja

Question 53

Delitev s prevzemom

Answer 53

Delitveni načrt se nadomesti s pogodbo o delitvi in prevzemu, ki mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.

Question 54

Izčlenitev v povezavi z ZFPPIPP

Answer 54

Izčlenitev je urejena v okviru prisilne poravnave. Načrt finančnega prestrukturiranja lahko kot ukrep določa izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe/več njih. Nad dolžnikom se potem lahko opravi postopek redne, prostovoljne likvidacije ali stečaj.

Question 55

Delitev družbe - kdo je lastnik delov?

Answer 55

Nova ali prevzemna družba. Odvisno, ali gre za delitev (razdelitev, izčlenitev) z ustanovitvijo novih družb ali s prevzemom.

Izčlenitev (sell-off, spin-off ali drop-down) se od razdelitve (division) ali oddelitve (partial division) razlikuje izključno po upravičencu do nasprotne izpolnitve, ki jo v zameno za prejeto premoženje opravi pridobitelj. Do deležev, ki jih kot predmet svoje nasprotne izpolnitve zagotavlja pridobitelj, niso upravičeni imetniki deležev prenosne družbe, ampak družba sama.

Pri razdelitvi ali oddelitvi se delničarjem/družbenikom zagotovijo delnice/poslovni deleži nove ali prevzemne družbe.

Pri izčlenitvi se deleži nove ali prevzemne družbe zagotovijo prenosni družbi. Šteje se, da je izčlenitev delitev, ki ohranja kapitalska razmerja.