ZFPPIPP - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju Flashcards
Kaj je insolventnost in kdaj nastopi? Kaj je trajnejša nelikvidnost? Naštej nekaj domnev.
INSOLVENTNOST je položaj, ki nastopi:
- če dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost)
- če dolžnik postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Trajnejša nelikvidnost je izpodbojna domneva, ki natopi, če:
- več kot 2M obveznost 20%
- izvršitev sklepa o izvršbi neprekinjeno 60D/ s prekinitvami 90D
- nima TRR v RS in zamuja izvršitev sklepa o izvršbi 60D
- če v postopku PP/PPP in zamuja
- več kot 2M 3x dohodek
- brezposeln: več kot 2M 1000 EUR
neizpodbojni domnevi:
- več kot 2M delavci minimalna plača
- več kot 2M davki, prispevki
Dolgoročna plačilna nesposobnost je izpodbojna domneva, ki nastopi, če:
- vrednost premoženja manjša od obveznosti (prezadolženost)
- tekoča izguba+prenesena izguba večja od 1/2 OK
Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen da je insolventnost nastopila takrat, ko bi to moralo opaziti poslovodstvo, če bi ravnalo s profesionalno skrbnostjo poslovno finančne stroke in stroke upravljanja podjetij (od takrat dalje enaka obravnava upnikov in posli rednega upravljanja)
Obveznost družbe do upnikov, če postane insolventna?
- obveznost enakega obravnavanja upnikov (redno poslovanje, ne sme narediti ničesar, kar bi povzročilo neenako obravnavo upnikov)
- poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (v 1M)
-
odškodninska odgovornost članov poslovodstva upnikom, če:
- ni pravočasno opravila dejanj
- kršila obveznost enake obravnave upnikov
Kaj ima na voljo uprava, ko izve, da bo v prihodnosti postala insolventna?
Ukrep preventivnega finančnega prestrukturiranja.
(Nad majhno, srednjo ali veliko kapitalsko družbo, nad katero je sicer dovoljeno voditi postopek prisilne poravnave)
- verjetno, da bo v 1L postal insolventen
- domneva, da razlog če soglasje upnikov ki 30% finančnih terjatev
Predlaga dolžnik, stranka vsak upnik (delničarji ne, ker ne predstavljajo družbe).
Procesne ovire:
- manj kot 2L od prejšnjega postopka preventivnega prestrukturiranja
- manj kot 2L od prisilne poravnave
(v teh dveh primerih kljub temu dovoljeno, če soglašajo upniki 75% finančnih terjatev)
- uvedena prisilna poravnava
- uveden stečaj
Cilj: sporazum o finančnem prestrukturiranju
Začne veljati, ko privolijo:
- dolžnik
- upniki 75% finančnih terjatev
- upniki 75% zavarovanih finančnih terjatev, če vključeni
Kdo predlaga začetek prisilne poravnave?
Upravičena predlagatelja sta:
- dolžnik
- osebno odgovoren družbenik dolžnika
- (finančni) upniki 20% finančnih obveznosti dolžnika (če upniška prisilna poravnava, glej 221.j)
Namen prisilne poravnave?
Cilj je obraten kot pri stečaju: Omogočiti dolžniku, da se finančno prestrukturira, postane plačilno sposoben in nadaljuje svoje poslovanje.
- družbeniki lahko obdržijo samo delež, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečaj
- upnikom se zagtovoijo ugodnejši pogoji plačila kot, če bi bil nad dolžnikom začet stečaj
- nadaljuje se poslovanje dolžnika/njegovega rentabilnega dela
Insolvenčni postopek zoper dolžnika - kako se ta lahko ubrani?
Ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja (15 dni po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka) ali pa v enakem roku zahteva odložitev odločanja o upnikovem predlogu, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil insolventnost.
Pravni učinki potrjene prisilne poravnave?
Učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka PP ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil ali ne.
Ne učinkuje za:
- zavarovane terjatve
- prednostne terjatve
- izločitvene pravice
Pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave je izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave.
Če kasneje stečaj in terjatev v PP le delno izpolnjena, lahko v stečaju zahteva razliko.
Dolžnosti uprave in nadzornega sveta pri prisilni poravnavi?
POSLOVODSTVO:
- Mnenje poslovodstva, ali obstaja vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo
- popoln predlog v roku 3M
- poskrbi, da se izvedejo vsi ukrepi finančnega prestrukturiranja
- ne smejo povzročiti neenake obravnave upnikov
- za vsako koledarsko trimesečje mora sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki ga mora predložiti sodišču v 45 dneh (sodišče objavi v 3D, če dolžnik ne predloži poročila, velja, da je insolventen)
Kaj je na voljo mikro podjetjem in podjetnikom, ki ustrezajo standardu za majhna in srednja podjetja, ki so insolventni?
POENOSTAVLJENA PRISILNA PORAVNAVA
Razlike:
- upniki ne prijavijo terjatev
- ne oblikuje se upniški odbor
- ne izvede se preizkus terjatev
- ni imenovan upravitelj
(postopek je cenejši)
Dolžnik v 1M po začetku postopka sodišču predloži posodobljeni seznam terjatev skupaj s svojo izjavo, da prikazuje resnično in pošteno stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka (v notarskem zapisu).
Če dolžnik tega ne stori, sodišče zavrže predlog in NE začne stečaja.
Glasuje vsak upnik, naveden v posodobljenem seznamu. Sprejeta, če:
- za 6/10 zneska vseh navadnih terjatev IN
- več kot polovica vseh upnikov
O glasovanju mora biti sestavljen notarski zapisnik.
Predlagatelj mora v 4M od objave oklica o začetku postopka PPP vložiti zahtevo za portditev PPP, ki mu mora prdložiti notarski zapisnik o glasovanju.
Sodišče izda sklep o potrditvi PPP.
Ali je mogoče prestrukturirati tudi zavarovane terjatve?
DA, če soglašajo imetniki zavarovanih terjatev.
S takim predlogom je dovoljeno:
- ponuditi prestrukturiranje zavarovanih terjatev z odložitvijo dospelosti/znižanjem obrestnih mer
- preoblikovanje ločitvenih pravic v skupne ločitvene pravice v korist imetnikov vseh zavarovanih terjatev kot skupnosti
O sprejetju se glasuje v dveh razredih (sprejeta mora biti v obeh):
- nezavarovani upniki, ponderirani zneski 6/10 zneska osnove
- ločitveni upniki, ponderirani zneski terjatev najmanj 3/4 osnove
Poleg upniškega odbora nezavarovanih upnikov se oblikuje tudi upniški odbor ločitvenih upnikov.
Prisilna poravnava, ko upniki zamenjajo terjatve v deleže, kaj je to? Kako pride do prenosa?
Gre za alternativni predlog PP s pretvorbo terjatev v deleže (“primarni” je zmanjšanje in odložitev zapadlosti terjatev).
Možen, če je dolžnik organiziran kot kapitalska družba.
Ta predlog lahko ponudi tudi upnikov zavarovanih (tem ponudi večje št. delnic ali večji nominalni znesek osnovnega vložka) in podrejenih (manjše št. delnic, manjši nominalni znesek) terjatev.
Upniki svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek - gre za spremembo OK zaradi finančnega prestrukturiranja. Skupščina sprejme sklep v roku 3M po začetku PP, nato mora dolžnik v 3D dati poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic. Rok za vpis je 1M od objave, do prenosa pride, ko je PP pravnomočno potrjena.
Kako je v prisilni poravnavi s poplačilom upnikov?
Dolžnik mora vsem upnikom ponuditi enak delež plačila njihovih navadnih terjatev, enake roke za plačilo in obresti po enaki obrestni meri.
Katero je dejanje/akt v PP, ki spremeni obveznosti? Kateri trenutek?
Pravnomočni sklep o potrditvi PP, ki ga izda sodišče - v 3D po prejemu poročila upravitelja o izidu PP
(ostane pa naturalna obligacija, če dolžnik po potrditvi PP upniku plača višji znesek)
Organi v postopku prisilne poravnave?
Sodišče, upravitelj, upniški odbor (obligatoren - v stečajnem postopku le na predlog upnikov)
Funkcija upravitelja v postopku prisilne poravnave?
Je obligatoren.
Ni pristojen zastopati dolžnika niti voditi poslov (organom upravljanja ne prenehajo funkcije niti pooblastila)
Nadzoruje poslovanje dolžnika, ki mora po uvedbi opravljati samo redne posle (ne sme najemati posojil, dajati poroštev, povzročiti neenakopravno obravnavo upnikov ali onemogočati izvedbo finančnega prestrukturiranja) Ugovor, če pri nadzoru ugotovi nepravilnosti.
Naslednji dan po začetku PP obvesti izvajalce plačilnega prometa, ki lahko poslej nalog izvršijo samo s soglasjem upravitelja.
O poročilu insolventnega dolžnika mora dati svoje mnenje.
Posledice neprijave terjatve v prisilni poravnavi?
Upniki morajo prijaviti v roku 1M.
Kdor ne prijavi, ne pridobi glasovalne pravice in ne more opravljati drugih procesnih dejanj.
Terjatev ohranijo! Prisilna poravnava učinkuje tudi na njihove terjatve!
Terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava:
- zavarovane terjatve
- prednostne terjatve
- izločitvene pravice
Prisilna poravnava tudi ne učinkuje na terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
Če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice ne doseže celotnega plačila, za neplačan del učinkuje potrjena prisilna poravnava (največkrat gre za zastavno pravico bank, večjih dobaviteljev)
Kaj je s pogodbami, ki niso izpolnjene?
IZJEMA: Niti začetek postopka prisilne poravnave niti potrjena prisilna poravnava ne učinkujeta za terjatev upnika na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, razen, če insolventni dolžnik uresniči odstopno pravico. (Lahko jo uresniči v 1M)
Sodišče mora dati soglasje - izjava začne učinkovati šele, ko sklep pravnomočen! S tem dnem se pogodba razveže.
Delna izpolnitev … pobot
Za plačilo morebitne razlike prisilna poravnava ne učinkuje!
Druga pogodbena stranka lahko zahteva povrnitev škode od insolventnega dolžnika. Za ta del (povrnitev škode) pa prisilna poravnava učinkuje!
Upniška prisilna poravnava.
Od leta 2013 je upnikom omogočeno, da sami predlagajo postopek prisilne poravnave, če je dolžnik kapitalska družba (majhna, srednja ali velika).
Lahko predlagajo upniki, ki so skupno imetniki 20% finančnih terjatev do dolžnika.