Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

METODOLOGIJA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH > Vsebina predavanj > Flashcards

Vsebina predavanj Flashcards

1
Q

Klasifikacija študija primera po Sternhousu

A
  • Etnografska študija primera,
  • Evalvacijska študija primera,
  • Edukacijska študija primera,
  • Študija primera v akcijskem raziskovanju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Študija primera

A

Mi bomo obravnavali študijo primero kot vrsto raziskave.

ČEMU JE NAMENJENA?

Študija primera je namenjena, da z njo raziščemo in predstavimo posamezen primer ali je to oseba, skupina oseb, institudija ali del institucije. Namen raziskave -> zbrati podatke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Intervjujanje, vrste in potek intervjuja

A

Intervju je instrument.

Z intervjujom zbiramo podatke za to, da bomo s pomočjo teh podatkov odgovorili na naša raziskovalna vprašanja. Z intervjujem pridobimo mehke podatke, torej v besedni obliki. Zato jih tudi obdelamo na besedni načain.

Poznamo standardizirani, delno strukturiran, nestandardiziran in fokusni intervju.

Standardiziran intervju:

  • vezan na posamezna vprašanja, je zaprt
  • ustni vprašalnik
  • vsi intervjujanci odgovorajajo na ista vprašanja
  • značilen nevtralen odnos, ne smemo kazati odobravanja
  • čas intervjuja mora biti izenačen

Nestandardiziran intervju:

  • nevezan, odprt, globinski
  • določimo samo temo, cilj
  • priporočljiv za teme, ki so bolj občutljive
  • najbolj nestandardiziran intervju je pripovedni intervju

Delno strukturiran:

  • pripraviš protokol intervjuja (10- 15 temeljnih vprašanj) - po potrebi dodajaš vprašanja ali jih pa izpustiš Fokusni intervju: - tematika, ki je vsem poznana (strokovnjaki) - homogene in heterogene skupine - raziskovalec prevzame vlogo moderatorja, ki ima dva vidika: vsebinski in medosebni vidik - pozitivna stran tega intervjuja je, da v kratkem času pridobimo podatke od večjega št. ljudi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Temeljna izhodišča kvantitativne metodologije

A
  • Temeljna naloga je opisovanje, pojasnjevanje in napovedovanje.
  • Naloga znanosti mora biti, da pride do zanesljivih in preverljivih ugotovitev. Do takšnih ugotovitev pridemo na podlagi vzorčenja (iz manjše skupine s pomočjo ustezne statistične metodologije do splošno veljavnih ugotovitev).
  • Pri tem nam pomagajo standardizirani merski instrumenti, ki nam omogočajo priti do zanesljivih, objektivnih in preverljivih podatkov.
  • Kritike: načelo vrednotne nevtralnosti, odnos objekt - subjekt, primat metode
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Merske značilnosti/karakteristike

A

Te nam pomagajo ugotoviti točnost našega merjenja.

Poznamo:

  • objektivnost,
  • veljavnost,
  • zanesljivost,
  • občutljivost.

Pri vsakemu merskemu instrumentu moramo vedno razmišljati o merskih karakteristikah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Osnovna klasifikacija metod

A
  • Deskriptivna metoda - opisujemo, preučujemo stanje in vsebine pojavov
  • Kavzalna metoda - pojasnjujemo vzorčno - posledično zvezo.

Se pa moramo zavedati, da nista neodvisni, ločeni entiteti. Velikokrat se uporablja kombinirano.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Randomizacija, slučajnostni enofaktorski eksperiment

A

Je tujka za naključno - slučajnostni izbor.

Dober je zato, ker ima vsaka enota enako možnost, da je izbrana, saj ni nobenih kriterijev, po katerih bi lahko izbirali. To je temeljni princip randomizacije.

Randomizacije je razvrščanje oseb v primerjalne skupine slučajnostno. Zakaj? Da bi bile primerjalne skupine izenačene do slučajnostnih razlik. Ko izbiramo slučajnostno, takrat slučajnostno v eksperimentalno in kontrolno skupino izberemo učence z različnimi navadami, aspiracijami, itd.

Pomembno je imeti izenačene slučajnostno izbrane posameznike, da je rezultat relavanten in da se raznolikosti izenačijo. Te razlike imajo še vedno vpliv na kriterijsko spremenljivko. Na isti način vplivajo tisti, ki so sposobnejši v kontrolni in tudi v eksperimentalni skupini.

Randomizacija ne doseže svojega učinka kadar nimamo skupin dovolj velikih. Če pa imamo majhne skupine, z randomizacijo ne moremo zagotoviti izenačenosti skupin do slučajnostni hrazlik. V tem primeru dodatno kontroliramo dejavnike s statistično kontrolo. Najprej jih izmerimo ( 1 ), potem pa jih skušamo nadzororvati ( 2 ) oz. kontrolirati.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Pardigmatski relativizem

A

Ni dober le en pogled na svet. Bolj poglovito vprašanje je v drugem sklopu vprašanj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Analiza variance, kaj je njena vloga pri eksperimentu pa postopek + na primeru razloži

A

Analiza variance ali anova je v raziskavah pogosto uporabljena statistična metoda. Analiza variance je podobna kot t - test, le da se pri analizi variance primerja povprečje treh ali več skupin med seboj.

POGOJI ZA ANALIZO VARIANCE:

  • podatki morajo biti porazdeljeni normalno, torej po Gaussovi krivulji
  • homogenost varianc

Anova nam pove, ali se skupine med seboj statistično pomembno razlikujejo. Kateri dve skupini se razlikujeta pa preverjamo s post - hov testi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Klasifikacija študija primera po Stakeu

A
  • Intrizična študija primera
  • Instrumentalistična študija primera
  • Kolektivna študija primera
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Zanesljivost pri anketnem vprašalniku in testu

A

Anketni vprašalnik:

Osebe pri ponovnem anketiranju odgovorijo na ista vprašanja enako.

  • PONAVLJALNA METODA - preverimo stabilnost odgovorov, tako lahko izločimo tudi nezanesljiva vprašanja
  • KONTROLNA VPRAŠANJA - drugo vprašanje na isto temo

Test:

zanesljiv, če pri prvem testiranju dosegel visoko število točk, to doseže tudi pri drugem, ampak je toleranca.

Metoda s katerimi ocenjujemo koeficient zanesljivosti:

  • PONAVLJALNA METODA - PKK, imenujemo ga koeficient stabilnosti
  • METODA PARALENIH OBLIK TESTA - to so testi a in b. Šlo naj bi za paralelne oblike, podobne naloge, podobni principi, vendar nekoliko drugačne. ko iste testirance testiramo dvakrat. Računamo PKK, ki ga imenujemo koeficient ekvivalentnosti
  • METODA LIHIH IN SODIH POLOVIC - rešujejo en test, ki ga naknadno razdelimo na dve polovici: eno sestavljajo naloge, ki so pod lihimi zaporednimi številkami, druge pa naloge, ki so pod sodimi števili. Izračunamo PKK, dobimo koeficient homogenosti
  • METODA ANALIZA NOTRANJE KONSISTENTNOSTI - zapleten postopek, test razdelimo na toliko delov, kolikor ima nalog in razčinamo s pomočjo Kuder- Richardsonove formule.

Izboljšamo zanesljivost testa: srednje težke naloge, daljši testi, več odprtih vprašanj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Naštej metode s katerimi ocenjujemo koeficient zanesljivosti

A
  • Ponavljalna metoda
  • Metoda paralelnih oblik testa
  • Metoda lihih in sodih polovic
  • Metoda analize notranje konsistentnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Občutljivost testa

A

Test je občutljiv takrat, ko čim manjše razlike uspe zmeriti. Kaže se z razpršenostjo tesnih rezultatov. Večja kot je razpršenost rezultatov, večja je občutljivost testa.

Da bo test občutljiv je pomemebna dolžina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj je kvalitativna raziskava in njen ključni element

A

Sestavlja osnovno izkustveno gradivo zbrano v besedni obliki, v kateri je to gradivo bilo analizirano na besedni način brez uporabe statističnih operacij.

Bistvena faza raziskovalni problem (odvisno od našega predmeta raziskave se bomo odločili ali je bolj primerno podatke zbirati na besedni način).

Kvalitativne analize pridejo do različnih interpretacij.

Ključni element je raziskovalec (neposredno vključen v okolje, zavedati se mora, da vpliva na raziskovalno situacijo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Razvoj metodologije in predstavniki

A

Razvoj se začne v drugi polovici 19. stoletja. Takrat se začne razvijati smer, ki ji pravimo pozitivizem.

Utemeljitelj je August Conte: obstajajo zakoni, ki so tako natančno definirani kot je zakon o padanju kamna (zakon velja ne glede na čas, prostor in kagarkoli je raziskavo dela). Svet je objektivna stvarnost.

Pozitivizem je od družboslovja zahteval empirične, induktivne utemeljene rezultate. Temeljna metoda: eksperiment. Eksperiment je metoda, kjer dokazujem vzročno - posledične zveze med pojavi. Eksperiment pomeni razvoj empirične metodologije. Pedagogika začne razvijati eksperimentalno pedagogiko, didaktični eksperiment.

Popper: materialni svet, ki obstaja neodvisno od človeka in njegove spoznavne dejavnosti je možno objektivno spoznati.

Kot kritika se je razvil aksiomi naturalizma/konstruktivizma

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kritika eksperimenta

A
  • Ni moč zagotoviti enakih pogojev
  • Ne moremo zagotoviti sistematičnih ponavljanj
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Aksiomi naturalizma/konstruktivizma

A
  • na podlagi kritik pozitivizma
  • obstaja več zgrajenih realnosti, ne samo ena sama
  • subjekt in objekt sta neločljivo povezana
  • raziskava je vedno vrednotno odvisna
  • rezultatov raziskovanja ne moremo posploševati neodvisno od časa in prostora
  • nemogoče je ločevati vzroka od posledice, ker gre za stalno interakcijo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Neslučajnostni eksperiment oz. “kvazieksperiment”

A

Ima značilnosti eksperimenta, ampak od njega odstopa

  • imamo dva oddelka - v izhodišču nimamo izenačenih skupin, nismo randomizirali. Kontrolirati moramo dejavnike.
  • Kontroliramo vpliv tistih spremenljivk, za katere predpostavljamo, da bodo imele nek vpliv na kriterijsko spremenljivko.
  • Izenačimo skupino po parih.
  • Več spremenljivk kot vključimo manjše bo število parov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Primat metode

A

Pozitivisti zahtevali, da tiste metode, ki so se v naravoslovju izkazale kot ustrezne, prenesle v družboslovje.

  • To je bil eksperiment.
  • Tisto, kar je dokazano z eksperimentom ima neko znanstveno veljavo - pripišemo atribut znanstvenosti.
  • To je za pedagogiko pomenilo, da samo tisto, kar bi dokazali z didaktičnim eksperimentom veljalo za znanstveno
  • Vse drugo pa za podznanstveno.

Težava je etična spornost - prvo temeljno etično pravilo pri raziskovanju je ne škoduj.

20
Q

Opazovanje, vrste

A
  • težava pri objektivnosti
  • opazovanje brez sodelovanja so npr. hositacije
  • opazovanje s sodelovanjem je lahko tajno ali javno.
  • STRUKTURIRANO OPAZOVANJE - določi kaj in kako bo opazoval
    • imamo vnaprej določene kategorije, opazovanje lahko ponovimo, primerjamo z drugimi ugotovitve - kontrolne liste
  • NESTRUKTURIRANO OPAZOVANJE
    • cilj opazovanja je vnaprej določen - opazimo tiato, kar nas v določenem trenutku pritegne
21
Q

Testiranje, vrste testov, glavne faze “papir in svinčnik”

A
  • preizkus znanja
  • test je instrument, ki ga uporabimo, da poskušamo izmeriti znanje ali sposobnosti

Vrste:

  • glede na način reševanja,
  • nivojski test,
  • hitrostni test,
  • standardiziran,
  • nestandardiziran,
  • prognostični,
  • revizijski,
  • diagnostični,
  • inventarni test

Glavne faze:

  1. Opredeljevanje predmeta merjenja (taksonomska raven)
  2. Sestavljanje poskusne serije nalog (katere serije bomo preverjali, sestavimo 50% več nalog)
  3. Selekcioniranje poskusne serije nalog:
    1. predhodni preizkus (razumljivost navodil)
    2. glavni preizkus (analiza vsake naloge, analiza z vidika težavnosti, analiza z vidika diskriminativnosti)
  4. Izdelava končne oblike testa
22
Q

Veljavnost pri anketnem vprašalniku in testu

A

Anketni vprašalnik:

  • odgovori prinašajo prav tiste podatke, ki so nam potrebni, vprašalnik je veljaven, če so vprašanja veljavna.

Test:

  • meri tisto, kar imamo namen meriti
  • Vsebinska - racionalni razmislek,
  • Kriterijska - rezultate koreliramo, primerjamo,
  • Konstruktivna: rezultati odražajo konstrukte.
23
Q

Metoda in metodologija

A

Temeljni cilj metodologjie je spoznati znanstveno aktivnost raziskovalca. Preučuje to, na kakšen način, s kakšnimi sredstvi znanstveniki pridejo do novih spoznanj.

Znanstveniki:

  • načrtovalci,
  • opazovalci (zbiratelji podatkov) in
  • analitiki.

Metoda - označuje pot in način raziskave. Vsaka znanost razvije svojo metodo, lahko tudi več. Metoda povezuje postopek in raziskovalni instrument.

Metodologija pa metode razvija, jih proučuje in jih sistematizira. Postaviji jih v nek sistem in sistemu dodaja na novo razvite metode. Metoda se veže na epistemologijo.

24
Q

Poglaviti cilj raziskovanja

A
  • Opisovanje,
  • razlaganje,
  • vrednotenje,
  • napovedovanje
25
Q

Thurstonova lestvica stališč

A
  • Začne se z vprašanjem, sledijo mu trditve.
  • Vsebuje tako pozitivna kot negativna stališča.
  • Bolj zanesljiva - pri ponovitvi pri istih osebah dobimo enake rezultate
  • Bolj veljavna - merimo tisto, kar želimo meriti

​Thurstonova je težja za interpretacijo.

26
Q

Tehnike zbiranja podatkov

A

Metoda - pot, ki želimo nekaj raziskati

Tehnika - kako bomo izbirali podatke

Instrument - priprava za zbiranje podatkov

Tehnike:

  • opazovanje,
  • spraševanje,
  • analiza dokumentacije
27
Q

Ocenjevanje, vrste ocenjevanja in napake pri ocenjevanju

A

Eden najpomembnejših postopkov za zbiranje podatkov v pedagogiki.

Tukaj posameznik ocenjuje nekoga drugega.

Vrste:

  • Numerične - stopnje izražane številsko, obdelamo jih tako, da izračunamo postopke. Tretiramo kot ordinalne, kar pa niso.
  • Deskriptivne - stopnje izražene opisno, obdelamo podatke, tako da računamo delež tistih, ki so izbrali posamezen odgovor
  • Grafične - vodoravna črte, na katero označimo svojo oceno.

Napake pri ocenjevanju:

  • napaka kontrasta,
  • logična napaka,
  • halo efekt,
  • napaka blagosti,
  • napaka nevtralne tendence,
  • napaka bližine.
28
Q

Odnos objekt - subjekt

A

Raziskovalec ima vedno odnos do svojega predmeta raziskovanja in tako ne more biti nevtralen. Ne v obravnavi, ne v interpretaciji, niti v izbiri predmeta, ki ga raziskuje.

Spoznavni subjekt (raziskovalec) sokonstruira preučevalni predmet, zato ga je nemogoče izključiti iz znanstvenega procesa.

Popper pravi, da če razvijemo objektivne metode, pridemo do podatkoc, ki so popolnoma intersubjektivno preverjljivi.

To še ne pomeni, da k objektivnosti ne težimo.

29
Q

Značilnosti eksperimenta

A

Preizkusi nekaj novega in sistematično opazuje in meri dogajanje.

O eksperimentu govorimo kadar imamo eksperimentalno skupino (vnesemo eksperimentalni dejavnik) in kontrolno skupino (ne vnesemo ničesar).

Z eksperimentalno raziskavo preizkušamo, preverjamo vnaprejšnjo deduktivno teoretsko podprto hipotezo o učinkovitosti eksperimentalnega dejavnika. Hipoteza predpostavlja, da bo imel eksperimentalni dejavnik nek učinek.

30
Q

Paradigma - predstavnik, štiri vprašanja + dve paradigmi v družboslovju

A

Paradigma je vzorec delovanja, način delovanja.

Uvedel Thomas Kuhn

Pojem paradigme je definiral na štiri vprašanja:

  1. Kaj veda izbira kot temelj raziskovanja?
  2. Kakšna vprašanja si veda zastavlja o predmetu raziskovanja?
  3. Kako so ta vprašanja zastavljena?
  4. Kako razlaga, tolmači, analizira rezultate analize?
  • Skupna jedra
  • Družboslovje uveljavi: kvantitativno in kvalitativno paradigmo.
31
Q

Načelo vrednotne nevtralnosti in kasneje princip

A

Uvedel sociolog Max Weber.

  • Zagovorniki načela vrednotne nevtralnosti pravijo, da znanost sama po sebi ne more vzpostaviti nobenih veljavnih vrednot. Znanstveno ne moremo dokazati, da je nekaj dobro in nekaj slabo.
  • Nekaj je takšno kot je.
  • Znanost lahko dokaže, da obstaja boj med vrednotnimi prepričanji, vendar znanost ne more izbirati strani.
  • Ne smemo mešati dejstev in vrednot. Lahko jih kasneje ovrednotimo.

Ugovor temu je, da je od znanstvenikov iluzorno pričakovati vrednotno nevtralnost. Znanstveniki bi morali biti neodvisni od zunanjih pritiskov, pa niso. Znantveniki sami izbirajo predmet proučevanja. Odločajo se po svojih preferencah. Ne moremo biti popolnoma biti vrednotno nevtralni - težimo pa k temu.

32
Q

Veljavnost eksperimenta

A

Notranja veljavnost:

  • Ni drugih nekontroliranih vplivov na kriterijsko spremenljvko je eksperiment notranje veljaven.
  • Če je notranje veljaven lahko podpremo hipotezo

Zunanja veljavnost:

  • Pogoj: notranja veljavnost.
  • Eksperimentalne izsledke posplošimo izven eksperimentalne situacije.
  • Posplošimo s pomočjo verjetnostnega računa z intervalno oceno. Tveganje

Kaj veča veljavnost? Randomizacija, kontrola dejavnikov, kontrala dejavnikov vezana na osebe in na oddelke

Kaj manjša veljavnost? Človeški vidiki

33
Q

Sociometrična merjenja

A

Sociogram

34
Q

Anketiranje, vsebina anketnega vprašalnika, tipi av, psihološki razpored, en ali več odgovorov

A

Anketni vprašalnik je instrument ankete (običajno ni standardiziran). Vprašalnik vključimo kakšne standardizirane instrumente (lestvica stališč, ocenjevalne lestvice)

VSEBINA:

  • Uvodni del: predstavimo sebe, pojasniti namen raziskave, in vsebina vprašalnika. Uvod ne sme biti sugestiven, izpostaviš anonimnost
  • Poizvedovalni del: vprašanja, ocenjevalne lestvice,…
  • Osebni podatki: spol, izobrazba, delovna doba –> služijo opisu vzorca in ugotavljanju vpliv neodvisnih spremenljivk

Neveljavni vprašalniki so tisti, ki ne vsebujejo vseh osebnih podatkov, odgovorili le 1/3 vprašanj.

Tipi anketnih vprašanj:

  • odprti,
  • zaprti,
  • kombinirani

Kaj pomeni, če postavimo vprašanje, kjer je možen en ali več odgovorov? Če imamo opisni spremenljivki uporabimo hipotezo enake verjetnosti (en odgovor). Če lahko izberejo več odgovorov moramo hipotezo tolikokrat preveriti kolikor je odgovorov, vsak odgovor je svoja lastna spremenljivka. Pri nekaterih primerih je bolje, da napišemo, da naj izberemo odgovor, ki za nas najbolj velja

Psihološki razpored:

  • delikatna vprašanja postavimo na konec
  • prehajanje od enostavnim k težjim vprašanjem
  • izogbanje skokovitih prehodov s problema na problem

Jasnost anketnih vprašanj, sugestivna vprašanja, personalizirana vprašanja, presplošna vprašanja, vrsta podatkov, obrambni mehanizmi, sociolizacija odgovorov, predpostavljajoča vprašanja, nedoločeni izrazi in nesmiselna vprašanja.

35
Q

Od česa je odvisno ali bo naša raziskava kvalitativna ali kvantitativna?

A

Vsebina je tista, ki se ji metodologija podreja.

  • narave predmeta in od namena raziskave ( na podlagi drugih raziskav)
  • kaj imamo na voljo - razpoloženi merski instrumenti (mora biti preverjena veljavnost, zanesljivost, objektivnost)
  • posamezniki in sodelovanje
  • afiniteta raziskovalca (različni raziskovalci, izkušnje)
  • od časa in sredstev (npr. longitudinalna študija - več časa)
36
Q

Ločevanje študija primera po epistemološkem statusu

A

Glede na to, kateri nivo spoznavanja dosežemo s posamezno študijo primera

  1. Eksplorativna študija primera (pilotna, o pojavu ne vemo veliko)
  2. Deskriptivna (ravni opisa, že lahko razmišljamo o vzorčno- posledični zvezi)
  3. Eksplanativna (ugotavljanje vzorčno - posledičnih odnosov med pojavi)
37
Q

Kaj so pogoji za pedagoški eksperiment?

A
  • vnos novosti
  • dve ali več primerjalnih skupin
  • randomizacija
38
Q

Objektivnost pri anketnem vprašalniku in testu

A

Anketni vprašalnik:

  • pri zaprtih odgovorih je objektivnost večja
  • ne smemo vplivati

Test:

  • objektivnost izvedbe testa
  • vrednotenje odgovorov ne sme vplivati subjektivni vidik
39
Q

Faze kvalitativne raziskave

A

Pri kvalitativni raziskavi je prav tako pomembna struktura, res pa je da pri oblikovanju faz niso tako enoznačno navedene.

  1. Formuliranje problema (temeljni raziskovalni problem)
  2. Oblikovanje raziskovalnih vprašanj in morebitnih hipotez
    1. ​​​ni nujno, da imamo kaj za predpostavljati
    2. prva vprašanja naj ne bodo preozka (naj puščajo prostor za dopolnitve)
    3. med samem izvajanjem lahko dodajamo nova vprašanja
  3. Pojasnitev teoretičnega okvirja
    1. preberemo kaj je znanega
    2. interes raziskave najprej razvijamo v posebno teorijo, pojmovni okvir posebnega pedagoškega področja, širša teoretična usmeritev
  4. Izbor enot raziskovanja (ne govorimo o vzorcu)
  5. Zbiranje empiričnega gradiva (ali opazovanje, spraševanje, dokumentarni viri)
  6. Urejanje gradiva (urediti zaradi nadaljne analize, podatke, na katere bomo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ločimo gradivo, ki smo ga proizvedli sami in gradivo, ki ga nismo; poskrbeti za anonimnost
  7. Kvalitativna analiza in interpretacija - besedna oblika podatkov - zapise moramo razčleniti, klasificirati, kategorizirati - delom besedila pripišemo pojme - opredelimo kategorije
40
Q

Delitev metod po Sagadinu

A

Deskrepitvna in kavzalna metoda je delitev po gnoseološkem kriteriju.

Kavzalno metodo razdeli še po enem kriteriju, ki je akcijsko - manipulativni kriterij. Ali vnesemo neko novost ali ne. Če ga vnesemo gre za uporabo eksperimentalne metode, če pa ne vnesemo novosti gre za neeksperimentalno metodo + eksplikativna metoda

41
Q

Faze neeksperimentalne empirične kvantitativne raziskave

A
  1. Orientacijska opredelitev RP
    1. kaj želimo - začetna opredelitev, ki je nekoliko orientacijska, vendar še vedno ni dokončna opredelitev
  2. Spoznavanje teorije o pojavu
    1. kritično analizirati obstoječe strokovne vire (prišli do različni ugotovitev)
  3. Dokončna opredelitev RP (namen naše raziskave, določanje raziskovalnih vprašanj, hkrati z določanjem vprašanj oblikujemo hipoteze (eksplicitna, implicitna), senzam spremenljivk
  4. Metodološki načrt raziskave
    1. Osnovna raziskovalna metoda
    2. Vzorec in osnovna množica
    3. Zbiranje podatkov
    4. Obdelava podatkov
  5. Izpeljava raziskovalnega načrta (načrt ne sme preveč razlikovati)
  6. Pisanje poročila o raziskavi (kritična presoja širši strokovni javnosti)
42
Q

Kvalitativna analiza gradiva, postopek kvalitativne analize

A

Iskanje tem, temu procesu pravimo proces kodiranja (določanje pomena)

POSTOPEK:

  1. Prepis gradiva (pripravimo protokole opazovanja)
  2. Enote gradiva (besedilo razdelimo na dele, deli nam predstavljajo enote, kaj bomo v nadaljevanju analizirali), enote kodiranja je lahko odstavek, beseda, besedna zveza)
  3. Proces kodiranja (enotam kodiranja, prepisujemo pojme, z besedno zvezo povežemo enote kodiranja) induktivni (odprti) pristop in deduktivni (zaprt) pristop
  4. Oblikovanje kategorij (kode med seboj primerjamo in sorodne pojme združimo v nadredne pojme - kategorije)
  5. Izdelava končne študije (opisati celoten postopek in ugotovitve)
43
Q

Klasifikacija študija primera po Bogdanu in Biklenovi?

A
  • Zgodovinske organizacijske PŠ
  • Opazovalne šp
  • Življenjska zgodba
  • Situacijska analiza
  • Mikroetnografija
  • Komunske študije
44
Q

Lestvica stališč Likartovega tipa

A
  • Izmerimo stališča posameznika
  • Z njo merimo stopnjo in smer posameznika
  • sestavljajo ga izjave

GLAVNE FAZE:

  1. Opredeljevanje merjenja
  2. Zbiranje večjega števila izjav
    1. zbiramo večje število izjav, ki odražajo stališča o problematiki
    2. zbiramo trikrat več izjav (izjave ne smejo delovati sugestivno)
    3. izjave morajo biti jasne, razummljive
    4. št. točk na lestvici: _5-7 (_manj je groba lestvica, več prinašajo nezanesljive meritve
    5. možnost nevtralnega odgovora
  3. Preizkušanje in selekcioniranje izjav (analiza izjav z vidika diskriminitivnosti - mera razpršenosti)
  4. Sestavljanje končne oblike lestvice
45
Q

Faze eksperimentalne raziskave

A
  1. Identifikacija in opredelitev problema
    1. ne smemo škodovati
    2. ekonomičen (kvazieksperiment)
    3. preizkušamo novo stvar
  2. Oblikovanje hipotez, določanje spremenljivk
    1. verifizirano hipotezo
    2. kriterijska spremnljivka
  3. Načrtovanje er, izbira vzorca
    1. ekspriment - randomizacija
    2. kvazi - združevanje parov
    3. prostorski pogoji, čas trajanja, organizacija
  4. Načrtovanje instrumentov
    1. dobro vnaprej preizkusiti, preveriti, da res meri tisto kar želimo
  5. Izvedba eksperimenta
  6. Zbiranje podatkov, analiza
  7. Pisanje poročila

METODOLOGIJA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions