Nujna vprašanja za znati Flashcards
Kako je s posplošitvijo pri kvalitativni in kvantitativni paradigmi?
Pojem paradigma – najpogostejši način delovanja v znanstvenem raziskovanju.
Kuhn je paradigmo definiral kot niz medsebojno povezanih predpostavk o družbenih pojavih, ki dajejo nek filozofski in pojmovni okvir za njihovo proučevanje. Skupna teoretična, filozofska, metodološka, pojmovna jedra, ki so skupna vsem članom neke znanstvene skupnosti in kot takšna predstavljajo nek obči znanstveni pristop. Raziskovalci neke znanstvene skupine imajo skupna prepričanja, vrednote, pojmovanja, verjamejo v določene zakonitosti.
Na področju družboslovja sta se oblikovali dve prevladujoči paradigmi:
Kvantitativna:
- Opira se ne pozitivizem.
- Cilj kvantitativne paradigme je priti do zanesljivih, veljavnih, objektivnih, preverljivih spoznanj.
- Na področju družboslovja naj bi imela ta spoznanja tako veljavo kot jo imajo spoznanja v naravoslovju.
- To je omogočeno preko:
- standardiziranih raziskovalnih instrumentov,
- ločitve raziskovalnega subjekta od raziskovalnega objekta,
- postavljanja hipotez in njihovega zanesljivega preverjanja
- uporaba statističnih metod.
- Posplošujemo s pomočjo statističnih postopkov (hi kvadrat preizkus, t in z test, analiza variance..), iz vzorca na osnovno množico.
- Podlaga so vnaprej postavljene hipoteze, ki jih zavračamo ali potrjujemo.
Kvalitativna
- Opira se na naturalizem oz konstruktivizem.
- Cilj kvalitativne paradigme ni posploševanje.
- Mesec: »Edina posplošitev je ta, da ni posplošitve.«
- Posploševanje poteka po analogiji – podobne situacije, podobni konteksti.
- Odvisno je od:
- Proučevane populacije,
- Povezanosti s kontekstom, v katerem smo prišli do ugotovitev,
- Sistematično zbranega gradiva, ki smo ga s postopki kvalitativne analize obdelali.
- Tudi, če posploševanje ni cilj moremo raziskavo končati s formuliranjem teorije. V nekem delu moremo priti do posplošenih ugotovitev.
- Ne gre za zapleten sistem razlag in pojsanitev, ampak za nek obrazec, pojem, pravilnost.
- Bolj kot univerzalne teorije potrebujemo kontekstualno vezane teorije.
- Priložnostni vzorec ne moremo posploševati na celotno populacijo, lahko pa ugotovitve primerjamo s podobnimi primeri/situacijami. Zato je pomembno, da je priložnostni vzorec zelo jasno in natančno opisan.
- Posploševanje je omejeno, srečujemo s z dilemami. Vendar daleč od tega, da bi takšnim raziskavam odrekli možnost posploševanja ali jih imeli za manj znanstvene.
- Določene primere je mogoče raziskovati le na ta način.
Kaj je paradigmatski relativizem?
Načelo paradigmatskega relativizma je uporaba katerega koli filozofskega oz metodološkega pristopa, ki je primeren za določen raziskovalni problem, ki ga preučujemo.
Pomembno je preseganje okvirov obstoječe paradigme z namenom oblikovanja novega paradigmatskega koncepta. Na razvoj paradigmatskega relativizma je vplival razmah družboslovnih ved in pa praktično delo raziskovalcev. Pozitivno je vplival na razrešitev napetosti v paradigmatski vojni in na razvoj raziskovanja, saj se raziskovalcem ni potrebno opirati zgolj na eno samo metodo.
Na podlagi posameznega primera izberejo tisto, ki je najbolj primerna.
Raziskovalna vprašanja so bolj pomembna od raziskovalnih metod. Metodo izbereme šele potem, ko opredelimo raziskovalni problem, namen in cilje raziskave.
Kdaj lahko priložnostno izbran vzorec posplošujemo na OM?
Priložnostno izbran vzorec uporabljamo v situacijah, ko okoliščine raziskovanja ponujajo lahko dosegljive vzorce.
- Npr. šolski pedagog izbere 2-3 oddelke na svoji šoli -priložnostni vzorec.
Tako izbran vzorec ne dosega reprezentativnosti slučajnostno izbranih vzorcev. Zaradi nizke reprezentativnosti niso primerni za znanstvene raziskave.
Uporabljamo ga v manj pomembnih raziskavah, pilotskih raziskavah (seminarske, diplomske naloge).
Največji problem je, da med priložnostno izbranim vzorcem in osnovno množico ne moremo matematično določit razmerja, zato posploševanje ni mogoče (ker ne moremo uporabljati statističnih metod).
Zamisliti si moremo hipotetično osnovno množico, iz katere je ta (priložnostni) vzorec izbran slučajnostno. Iz tega vzorca lahko sedaj posplošujemo na hipotetično osnovno množico, enako kot v primeru slučajnostnega vzorca in stvarne osnovne množice.
Ker je množica hipotetična in ker smo si zamislili, da je bil iz nje vzorec izbran slučajnostno, je naš vzorec podoben hipotetični osnovni množici.
Vse ugotovitve, ki jih pridobimo na takšnih vzorcih so uporabne za vsako podobno množico. Vsak priložnostni vzorec lahko obravnavamo kot slučajnostni, če posplošujemo na hipotetično OM. Če imamo slučajnostno vzorec in stvarno OM, moremo čim bolj podrobno opisati OM.
V primeru priložnostnega vzorca in hipotetične OM je obratno. Čim bolj natačno in jasno je treba opisati vzorec in le z enim stavkom omeniti hipotetično osnovno množico.
Glavni vidiki kritike eksperimenta v pedagoški raziskavi?
- Ni uporaben oziroma je redko uporaben v družboslovju. Ne moremo vsega preverjati z eksperimentom.
- Ne moremo kontrolirati vseh dejavnikov oz vplivov. Na eksperiment ni nujno, da vpliva le eksperimentalni dejavnik sam.
- Ni mogoče zagotoviti točno dolečenih pogojev, ker se situacije nenehno spreminjajo. Ne moremo ga ponoviti, ker ne moremo ustvariti vedno iste situacije.
- Vzročno posledičnih zvez se ne da dokazovati tako enosmerno.
Kritike kvantitativnega raziskovanja.
Prevladujoča empirično kvantitativna metodologija je bila deležna hudih kritik. Te kritike so se nanašale na vprašanje objektivnosti znanstvenih spoznanj, na vprašanje objekt - subjekt, n_a vprašanje vrednotne nevtralnosti_ in tudi kritiko primat metode.
ODNOS SUBJEKT - OBJEKT:
- Predpostavka: raziskovalev in predmet njegovega raziskovanja sta dve popolnoma ločeni entiteto.
- Ugovor: Raziskovalec ima vedno nek odnos do svojega predmeta raziskovanja in tako ne more biti nevtralen. To pa še ne pomeni, da k objektivnosti ne težimo.
PRINCIP VREDNOTNE NEVTRALNOSTI: - Predpostavka: zagovarjajo jo pozitivisti. Temelji na duali
Notranja in zunanja veljavnost eksperimenta
Notranja veljavnost:
- Vezna je na konkretno situacijo, v kateri eksperiment izvajamo.
- Eksperiment je notranje veljaven v kolikor so razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino res posledica delovanja eksperimentalnega dejavnika. Nimamo nobenih drugih nekontroliranih vplivov na kriterijsko spremenljivko.
- Empirične ugotovitve eksperimenta podpirajo hipotezo, ki jo z eksperimentom preverjamo.
- Presojanje notranje veljavnosti: raziskovalec more pred oblikovanjem končnega poročila preveriti koliko so vplivali naslednji dejavniki: zgodovinsko ozadje, značilnosti položaja, v katerem je opazovanje potekalo, spremembe v opazovalcu..
- Dejavniki, ki zmanjšujejo notranjo veljavnost: Dogodki med potekom eksperimenta, osip, difuzija, preveč strokovna vprašanja, način merjenja in zbiranja podatkov, zorenje in staranje, dejstvo da odvisno variablo merimo pred in po eksperimentu, nekontrolirani vplivi na odvisno spremenljivko in rezultate, pristranski izbor.
Zunanja veljavnost:
- Eksperiment je zunanje veljaven v kolikor lahko eksperimentalne izsledke posplušujemo izven raziskovalne situacije.
- Posploševanje na OM nam omogočajo statistične metode in sicer si to lahko privoščimo kadar imamo slučajnostne vzorce.
- Da bi bila veljavnost čim večja moremo izhajati iz reprezentativnega slučajnostnega vzorca ter zadostiti pogojem notranje veljavnosti.
- Veljavnost ni nikoli absolutna kategorija, vedno govorimo o manjši ali večji veljavnosti.
- Statistična analiza nam pove kolikšna je verjetnost, da bi se učinkovitost eksperimentalnega dejavnika ponavljanja sistematično, če bi eksperiment ponavljali v razmerah, kakršne predstavljajo eksperimentalne situacije.
- Dejavniki, ki zmanjšujejo zunanjo veljlavnost: Posplošljivost, reaktivnost, placebo učinek.
Kaj so znanstvene hipoteze, kako jih preverjamo?
Hipoteza je vnaprejšnja domneva o vzročnih zvezah med pojavi. Gre za zveze med odvisnimi in neodvisnimi spremenjljivkami, ki jih preverjamo s pomočjo statističnih postopkov.
Hipoteze potrjujemo oz zavračamo.
Oblikujemo jih po deduktivni poti na podlagi teorije. Oblikovanje hipotez pri kvantitativnih raziskavah je nujno, pri kvalitativnih raziskavah pa hipoteze oblikujemo le, če bomo z njo resnično nekaj dokazali. V kolikor nismo prepričani raje zastavljamo le raziskovalna vprašanja.
Hipoteze so lahko izražene:
- Eksplicitno: izražajo smer in obstoj odvisne zveze ali razlike.
- Implicitno: le obstoj odvisne zveze ali razlike.
Standardiziran intervju. Opiši ga in predstavi namen standardizacije.
Standardizirani intervju je zaprt, vezan in strukturiran. Imenujemo ga tudi ustni vprašalnik.
Vprašanja in odgovori so vnaprej določeni. Vprašanja so zaprtega tipa. Vsi intervjuvanci dobijo enaka navodila, odgovarjajo v enakem vrstnem redu, na enaka vprašanja ter imajo za odgovrajanje na voljo enako časa. Intervjuvist si pri vseh intervjuvancih enako beleži odgovore. Z vsemi mora imeti enak odnos, do preučevane teme mora imeti nevtralni odnos.
Običajno ga uporabljamo v situacijah, ko imamo večji vzorec ali pa, ko želimo raziskovati populacijo, ki ne more pisno odgovarjati na vprašanja (npr. OPP, slepi, starešje osebe..)
Namen standardizacije:
- S standardizacijo si zagotovimo primerljivost rezultatov merjenja in
- omogočimo kvantitativno obdelavo ter
- posploševanje rezultatov na osnovno množico.
Kaj so personalizirana vprašanja?
Personalizirana vprašanja so vprašanja, ki se pojavjajo v anketnem vprašalniku in so neposredno naslovljena na anketiranca. Dobimo bolj točne podatke.
Zagotavljajo večjo zanesljivost in veljavnost.
Primer personaliziranega vprašanja: »Ali bi imeli tujca, Roma za soseda?«
Primer nepersonaliziranega vprašanja: »Kaj menite o tujcih, Romih?«
Kaj so kontrolna vprašanja? Navedi primer.
Zanesljivost anketnega vprašalnika lahko določamo tudi s primerjanjem in koreliranjem odgovorov, ki jih dajo na vsebinsko sorodna vprašanja isti anketiranci.
Taka vprašanja so druga drugim kontrolna glede zanesljivosti. V vprašalnik lahko vključimo tudi kakšno vprašanje tudi prav z namenom, da ga bomo uporabili kot kontrolno vprašanje pri določanju zanesljivosti nekega drugega vprašanja.
Ocenite na lestvici od 1 do 5 (1 – nikoli, 5 – zelo pogosto) trditev: Moj otrok zelo hitro pridobi prijatelje.
Kontrolno vprašanje: Ko pride v novo okolje je moj otrok osamljen.
Razlika med slučajnostnim in neslučajnostnim eksperimentom.
Slučajnostni eksperiment:
Iz OM slučajnostno izberemo slučajnostni vzorec, ki je dovolj velik. Nato slučajnostni vzorec slučajnostno izberemo na dve skupini: eksperimentalno in kontrolno skupino.
Izvedemo začetno merjenje, s katerim ugotvimo, da smo s pomočjo randomizacije dosegli, da sta skupini primerljivi.
Nato v eksperimentalno skupino vnesemo novost in pustimo da eksperimentalni faktor deluje, v kontrolno skupino novosti ne uvedemo.
Nato sledi kriterijsko merjenje: merimo učinek eksperimentalnega faktorja, vrednosti kriterijske spremenljivke. V kolikor so razlike med kontrolno in eksperimenalno skupino posledica učinkovitosti eksperimentalnega dejavnika lahko posplošujemo na OM.
Tako izpeljani eksperimenti so metodološko, finančno, organizacijsko zelo zahtevni.
Neslučajnostni eksperiment – kvazi eksperiment:
Ima nekatere značilnosti slučajnostnega eksperimenta, vendar v nekaterih lastnostih odstopa.
Običajno ga izvajamo v šoli brez, da bi to zahtevalo velike finančne vložke, ni organizacijsko tako zahteven.
Bistvena razlika je, da enot v primerjalne skupine ne izbiramo na slučajnostni način. To pomeni, da pri kvazi eksperimentu ni randomizacije. Nimamo izenačenih skupin do slučajnostnih razlik glede vplivov na kriterijsko spremenljivko. Možni so pristranski učinki na kriterijsko spremenljivko. Če nimamo randomizacije ne moremo kontrolirati dejavnikov vezanih na osebe kot posameznike.
Kaj naredimo? S pomočjo analize kovariance omogočimo izenačevanje manjših kontrolnih in eksprimentalnih skupin.
Ali pa, najpogosteje, se lotimo izenačevanja eksperimentalne in kontrolne skupine s pomočjo metode izenačevanja po parih.
Izberemo spremenljivko/e, ki je/so relevantvne za našo raziskavo in na podlagi teh oblikujemo podobne pare.
Pri kvazi eksperimentu posplošujemo po analogiji. O možnostih uporabe raziskovalnih izsledkov sklepamo na podlagi podobnih situacij. Takšno sklepanje opremo na empirično podobnost situacij in na vzročno razlago učinka eksperimentalnega dejavnika.
Veljavnost nerandomiziranega eksperimenta je manjša, ker:
- Ne kontroliramo dejavnikov vezanih na posameznike,
- Ne kontroliramo dejavnikov vezanih na oddelke,
- Ni randomizacije
- Howthorne effect: učenci eksperimentalne skupine se bojo bolj potrudili že zaradi tega, ker so del eksperimentalne skupine.
- John Henry effect: učenci kontrolne skupine se počutijo prizadete, želijo dokazati, da lahko dosežejo enake rezultate kot učenci iz eksperimentalne skupine. Z njimi tekmujejo.
Na kaj more biti učitelj pozoren učitelj pri sestavljanju večstopenjskih vprašanj?
Vprašanje te vrste sestoji iz uvodnega dela in iz več odgovorov. Poleg tega pa je še navodilo za odgovarjanje.
Uvodni del je lahko v obliki vprašanja ali nedokončanega stavka. Običajno pri uvodnem delu uporabljamo obliko vprašanja.
Pri oblikovanju more biti učitelj pozoren na posebnosti večstopenjskih vprašanj oz vprašanj z večstransko izbiro:
- Tendanca proti sredini in proti ekstremom: Če so predloženi odgovori števila, anketiranci težijo pri izbiri odgovorov k sredini seznama odgovorov. Pri besednih odgovorih, anketiranci težijo k esktremni izbiri odgovorov.
- Učitelj nevtralizira tovrstni vpliv lege odgovorov tako, da sestavi več variant vprašalnika, vsako varianto z drugačnim vrstnim redom odgovorov pri posameznem vprašanju.
- Seznam odgovorov mora biti izčrpen, če hočemo, da bo anketiranec ustrezno odgovoril. Kakšna ideja lahko dobi pri anketiranju malo glasov samo zato, ker je nismo ustrezno vključili v vprašalnik.
- Včasih je smotrna tudi namerna omejitev števila odgovorov. Tako je v primerih, ko bi kakšna ideja, mnenje, stališče tako prednjačila po glasovih pred drugimi odgovori, da sekundarne ideje sploh ne bi prišle do veljave in zato ne bi mogli dobiti vpogleda v njihovo prisotnost med anketiranci. V takih primerih je smotrno izpustiti odgovor, ki bi preveč prednjačil pred drugimi. Pri obdelavi moremo upoštevati, da smo seznam odgovorov namerno skrajšali.
- Predloženi odgovori pri posameznem vprašanju se morejo med seboj izključevati, ne smejo se prekrivati. Isti odgovor se ne sme znova ponvaljati v drugih variantah v istem seznamu odgovorov.
- Ista ideja ne sme nastopati večkrat v seznamu odgovorov.
Vprašanje etičnosti v kvalitativnem raziskovanju
prepiši
Kaj je kontrolna lista? Kje se uporablja kontrolno listo?
Je opazovalni formular, ki je uporaben za ugotavljanje navzočnosti/odsotnosti določenega vedenja pri osebah (učiteljih, učencih, starših..) ter za ugotavljanje pogostosti pojavljanja tega vedenja/ravnjanja.
Sestavljen je iz seznama karateristik, opazovalec pa označuje pojavljanje določenega vedenja oz lastnosti.
Vključujejo vse lasnosti, ki so potrebne, da so dejavnosti natančno opisane.
Opisi so kratki in razumljivi.
Najbolj znana kontrolna lista je: Flendersove kategorije za analizo verbalne interakcije med učitelji in učenci.
Uporablja se kot instrument pri strukturiranem opazovanju.
Opiši metodo snežene kepe.
Metoda snežene kepe poteka tako, da raziskovalec poišeče eno osebo za katero ve oz predpostavlja, da ima znanje/informacije o tematiki katero bo raziskoval.
Ko od nje dobi potrebne informacije jo prosi ali mu lahko priporoča še kakšno osebo za katero meni, da ima prav tako znanje o tej tematiki – torej neko naslednjo osebo.
Vsako naslednjo osebo povprašamo po znancu, torej prosimo če nam posreduje imena drugih oseb, ki so po njegovi presoji primerna za raziskavo. Z vsakim naslednjim stikom se vzorec relevantnih oseb veča.
Tako zbiranje podatkov je primerno predvsem za zaprte, težko dostopne skupine, kjer so člani medseboj tesno povezani (npr. alkoholiki, odvisniki..).
Poraja pa se tudi vprašanje etičnosti, saj raziskovalec osebe, ki intervjuva prosi za osebne podatke drugih oseb, ki niso odobrile posredovanja svojih osebnih podatkov. Lahko, da osebe ne želijo biti identificirane.
Randomizacija
prepiši
Načelo vrednotne nevtralnosti.
prepiši
Zunanja veljavnost pri kvalitativnem raziskovanju.
Zunanja veljavnost pomeni, da lahko iz eksperimentalne situacije posplošujejmo izven nje. Nanaša se na posploševanje na OM.
Močno je povezana z reprezentativnostjo vzorca.
Pri kvalitativnem raziskovanju pa v osnovi cilj ni posploševanje.
Kljub temu pa moremo na koncu raziskave formulirati neko teorijo. Vsaj na določenih delih moremo priti do posplošenih ugotovitev.
Vprašanje ostaja v kolikšni meri je mogoče prenesti princip validnosti v kvalitativno raziskovanje. To je možno na ravni ugotavljanja in analiziranja vzročnih povezav, vendar ne v smislu klasičnega deduktivizma, ampak v smislu enoznačne interpretativnosti rezultatov.
Ne posplošujemo s pomočjo statističnih metod, ampak po analogiji.
Raziskovalec kritično oceni ali je ugotovitve pridobljene v neki raziskavi primerjamo s podobnimi primeri/situacijami.
Zato je pomembno, da je priložnostni vzorec zelo jasno in natančno opisan.
Pomembno, da ni samo vzorec jasno in natančno opisan, ampak tudi pot, ki smo jo ubrali, da smo prišli do takšnih ugovotitev.
Posploševanje je omejeno, srečujemo s z dilemami. Vendar daleč od tega, da bi takšnim raziskavam odrekli možnost posploševanja ali jih imeli za manj znanstvene.
Določene primere je mogoče raziskovati le na ta način. (opiši še kakšnega mnenja je Mesec)
Kaj je občutljivost testa in kako se kaže?
Test je čim bolj občutljiv, čim manjše razlike lahko z njim merimo med posamezniki. Občutljivosti testa lahko rečemu tudi diskriminatornost testa.
Test more vsebovati različno težke naloge: takšne, ki jih znajo rešiti le najboljši učenci in takšne, ki jih znajo rešiti tudi najslabši učenci.
Občutljivost se izraža v razpršenosti rezultatov – bolj kot so rezultati razpršeni večja je občutljivost testa.
Občutljivost je odvisna tudi od dolžine, daljši kot je test bolj je občutljiv.
Definiraj in opiši merske lastnosti instrumentov
Pri vsakem instrumentu moremo misliti na njegove osnovne merske karateristike:
- Veljavnost: Ali merski instrument res meri prav tisto, kar imamo namen z njim meriti. Veljaven je toliko kolikor to meri.
- Zanesljivost : Merski instrument je zanesljiv, če daje pri ponovnem merjenju istih testirancev znova iste rezultate.
- Objektivnost: Merski instrument je čim bolj objektiven, čim manj je subjektivne presoje raziskovalca ter preferiranja.
- Občutljivost Merski instrument je čim bolj občutljiv, čim manjše razlike lahko z njim merimo med posamezniki.
Zanesljivost merskega instrumenta. Metode za ugotavljanje zanesljivosti instrumenta.
Merski instrument je zanesljiv, če daje pri ponovnem merjenju istih testirancev znova iste rezultate.
- Merjena lastnost, naj bo ves čas enaka (okoliščine naj bojo čim bolj podobne)
- Čim večja je merska napaka, slabša je zanesljivost (in obratno)
Metode:
-
Ponavljalna metoda ali retestna metoda
- Vse testiramo 2x in izračunamo Pearsonov korelacijski koeficient – dobimo koeficient stabilnosti
- Metoda paralelnih oblik
- Dva testa, ki sta zrcalna in naloge niso povsem enake
- Iste testirance testiramo 2x, ampak uporabimo paralelni obliki testa
- Izračunamo pearsonov korelacijski koeficient, imenujemo ga koeficient ekvivalentnosti
- Metoda lihih in sodih polovic
- Anketiranci rešujejo en test, ki ga potem razdelimo: eno sestavljajo lihe, drugo pa sode številke o Izračunamo PKK in dobimo koeficient homogenosti
- Metoda analize notranje konsistentnosti
- Test razdelimo na toliko delov kolikor nalog ima in izračunamo s pomočjo Kuder-Richardsonove formule.
Intersubjektivna preverljivost
Eden izmed postulatov na katerem temelji logika kvantitativne metode je logika standardiziranih merskih instrumentov.
Ti nam omogočajo, da so podatki in iz njih izpeljani rezultati intersubjektivno preverljivi.
Interskubjektivna preverljivost pomeni, da ne glede na to, kdo raziskavo izvede, mora priti do enakih rezultatov kot nekdo drug. Izmerjene vrednosti so vedno enake ne glede na subjektivno mišljenje.
*Popper
Opiši študije primerov po Sagadinu.
Sagadin po epistemološkem statusu (spoznava teorija, glede na to kateri nivo spoznavanja dosežemo s posamezno študijo primera) deli študije primerov na:
- eksplorativno,
- deskriptivno
- eksplanativno.
Z eksplorativno študijo primera si omogočimo vpogled v strukturo pojava, o katerem ne vemo dovolj, da bi lahko raziskavo natančneje načrtovali, konceptualizirali. Za strukturiranje raziskovalne problematike pa potrebujemo vsaj nek splošni okvir ali zamisel, da sploh vemo čemu se študije lotevamo. Na podlagi splošne zamisli se začne terensko delo in zbiranje podatkov. Postopki zbiranja podatkov so kvalitativni in nestrukturirani. Po taki poti se dokopljemo do ugotovitev, ki nam pomagajo natančneje načrtovati nadaljnje delo. Študija preide v konkretnejše opisovanje in razlaganje pojavov. S tem postopoma dobiva značaj deskriptivne študije primera.
Z deskriptivno študijo primera poglobljeno opisujemo pojave ter oblikujemo hipoteze o vzročno posledičnih zvezah. Nikoli ne gre zgolj za opis.
Eksplanativna študija primera je usmerjena k ugotavljanju in pojsanjevanju vzročno-posledičnih odnosov med pojavi.
Kaj je dihotomno vprašanje?
Dihotomna vprašanja so vprašanja zaprtega tipa in imajo dva nasprotna alternativna odgovora.
Anketiranca utegnejo prisilit k izbiri enega izmed polariziranih odgovorov (npr. ali je za ali je proti nečemu), čeprav mu noben popolnoma ne ustreza.
Lahko je njegovo stališče bolj nevtralno, ali pa stališča sploh nima. V takem primeru anketiranec ne more ustrezno odgovoriti, če ima na voljo samo dva odgovora.
Bolje je, če dodamo še tretji odgovor, nevtralni odgovor, da preprečimo vsiljevanje.
Zvedati pa se moremo, da se ljudje radi nagibajo k takim manj določenim in manj tveganim stališčem.
Kaj naredimo? Pomagati si poskušamo tako, da srednjo alternativo vključimo samo med odgovore, v vprašanju jo izpustimo. Tako se izognemo, da bi nevtralni odgovor sugerirali že s samim vprašanjem. Sugeriranje nevtralnega stališča že s samim vprašanjem lahko namreč omahljivce še bolj nagne k nevtralnemu odgovoru. Dihotomna vprašanja so ekonomična glede časa odgovarjanja in tudi glede obdelave podatkov.
