vprasanja Flashcards
Vec pravilnih trditev
a)Kadar stroske delimo po naravnih vrstah, nas zanima, katera poslovna prvina jih povzroca.
b) Kadar stroske delimo po naravnih vrstah, nas zanima, kako se stroski spreminjajo s spreminjanjem obsega poslovanja.
c)Kadar nas zanima, kako se stroski spreminjajo s spreminjanjem obsega poslovanja, jih delimo na fiksne in variabilne.
d)Kadar za amortiziranje uporabljamo casovne metode, je amortizacija fiksen strosek.
e) Kadar stroke delimo po naravnih vistah, nas zanima, katera poslovna prina jih povzroca; pri tej delitvi stroke delimo na neposredne in posredne.
a c d
a) Načrtovana zmogljivost osnovnega sredstva je lahko večja od dejanske zmogljivosti.
b) Nartovana zmogljivost onovnega sredstva je lahko večja od tehnine zmogljivosti.
c) Dejanska zmogjivost osnovnega sredstva je lahko večja od razpolozljive zmogljivosti.
d) Dejanska mogljivost osnovnega sredstva je vedno večja od nacrtovane zmogljivosti.
e) Razpolozljiva zmogljivost osnovnega sredstva je lahko večja od tehnine zmogljivosti.
a
a) Doseganje narta je vedno manjse od 100%.
b) Dejanska izkoriscenost osnovnega sredstva je lahko veja od 100%.
c) Nacrtovana izkoriscenost osnovnega sredstva je lahko enaka ali manjsa od 100%.
d) Doseganje narta lahko znasa 105%.
e) Nartovana izkoriscenost osnovnega sredstva je vedno veja od dejanske izkoriscenosti.
c d
Vec pravilnih
a) Celoten krozni tok obratnih sredstev je sestavijen iz zalog surovin in materiala, zalog nedokoncane proizvodne in polproizvodov, terjatev do kupcev in denarja.
b) Hitreje ko se obracajo obratna sredstva pri danem obsegu poslovanja, ali drugace, večji ko je koeficient njihovega obracanja pri danem obsegu poslovanja, manjse bo njihovo povprečno stanje in manj virov bo podjetje potrebovalo za njihovo financiranje.
c) Večji ko je predvideni obseg poslovanja pri dani hitrosti obracanja obratnih sredstev, manjse bo povprečno stanje obratnih sredstev in manj virov bo podjetje potrebovalo za njihovo financiranje.
d) Vecji ko je koeficient obracanja obratnih sredstev pri nespremenjeni nartovani vrednosti proizvodje, mansi je potreben obseg virov za financiranje obratnih sredstev.
e) Celoten krozni tok obratnih sredstev je sestavljen iz zalog surovin in materiala, zalog nedokoncane proizvode in polproizvodo, zalog gotovih proizvodov, terjatev do kupcev in denarja.
b d e
a) Dnevi vezave z vrednostjo 30 povedo, da so bila onovna sredstva v podjetju v povprečju vezana 30 dni.
b) Dnevi vezave z vrednostjo 5 povedo, da so se obratna sredstva v podjetju v povpreju obrnila petkrat v proucevanem obdobju.
c) Koeficient obracanja obratnih sredstev z vrednostjo 9 pove, da so se obratna sredstva v podjetju v povpreju obrnila devetkrat v proucevanem obdobju.
d) Dnevi vezave z vrednostjo 25 povedo, da so bila osnovna sredstva v podjetju v povpreju vezana 25 dni.
e) Koeficient obracanja obratnih sredstev z vrednostjo 9 pove, da so bila obratna sredstva v podjetju v povpreju vezana 9 dni.
c
a) Poslovne prvine so sestavljene iz osnovnih sredstev, finannih nalozb in obratnih sredstev.
b) Med dolgorona sredstva sodijo obratna sredstva in kratkorone finanine nalozbe.
c) Dolgorona sredstva so sestavijena iz predmetov dela in dolgoronih finannih nalozo.
d) Poslovna sredstva delimo na dolgorona in kratkorona sredstva.
e) Dolgorone finance nalozbe sodijo med obratna sredstva.
d
a) Metode casovnega amortiziranja predpostavljajo, da je letni znesek amortizacije odvisen od intenzivnosti izkoriscanja delovnega sredstva.
b) Pri funkcionalnih metodah amortiziranja je letni znesek amortizacije skozi vsa leta dobe koristnosti delovnega sredstva enak.
c) Pri obracunavanju amortizacije po proizvodni metodi je znesek amortizacije na en proizvod skozi vsa leta dobe koristnosti delovnega sredstva enak.
d) Kombinirane metode amortiziranja prepostavljajo, da letni znesek amortizacije ni odvisen od stopnje izkoriscenosti delovnega sredstva.
e) Pri casovnih metodah amortiziranja je znesek amortizacije na en proizvod skozi vsa leta dobe koristnosti delovnega sredstva enak.
c
a) Sistemi placevanja delavcev po casu spodbujajo delave k gospodarosti pri delu.
b) Pri sistemih placevanja delavcev po ekonomskih ucinkih je placa delavca odvisna od
kolicine poslovnih ucinkov, ki jih je delavec izdelal.
c) Pri sistemih placevanja delavcev po ucinku je placa delavca odvisna od casa, ki ga delavec prebije na delovnem mestu.
d) Pri sistemih placevanja delavcev po kolicinskih ucinkih je placa delavca odvisna od kolicine poslovnih ucinkov, ki jih je delavec izdelal.
e) Sistemi placevanja delavcev po akordu spodbujajo delavce h gospodarnosti pri delu.
d
a) Posrednih stroskov stroskovnih mest (npr. vrednost direktno porabljenega materiala ali place delavcev, ki delajo izkljuno na enem stroskovnem mestu) ne moremo neposredno zajemati, zato jih pogosto razporejamo na stroskovna mesta s pomojo posebnih kljucev.
b) Stroske, za katere lahko brez posebnih tezav ugotovimo, kateri stroskovni nosilec ali skupina nosilcev jih je povzrocila, imenujemo splosni stroski, ker je splosno znano, kdo jih je povzrocil.
c) Stroke, za katere ni enostavno ugotoviti, koliko jih je nastalo zaradi proizvodnje posamezih vrst stroskovnih nosilcev, imenujemo neposredni stroski, ker ni neposredno jasno, kdo jih je povzrocil.
d) Kalkulacija je racunski postopek, s katerim ugotavijamo lastne, prodajne in druge cene, hkrati pa je to tudi postopek razporejanja stroskov na proizvode in storitve, ki so njihov nastanek povzrocili.
e) Direktni stroski (npr. stroski ogrevanja ali placa vodje obrata) pogosto nastanejo v zvezi z delom na vec stroskovnih mestih oziroma pri proizvodji vec razlicnih proizvodov.
d
Splosni stroski so:
a) stroski, ki niso odvisni od obsega poslovanja, saj se pojavijajo v vsakem podjetju, ne glede na vrsto dejavnosti, zato so ti stroski za podjetje stalni stroski.
b) stroski, ki so lahko odvisni od obsega poslovanja ali tudi ne; glede na to, kako se pojavijajo, so lahko stalni ali spremenjivi; bistveno za njih je, da ne vemo, kateri stroskovni nosilec jih je v dolocenem znesku povzrocil.
c) stroski, ki so odvisni od obsega poslovanja konkrenega podjetja, zato so po vsebini stali in spremenljivi stroski.
d) stroski, ki so lahko odvisni od obsega poslovanja ali tudi ne; glede na to, kako se pojavljajo, so lahko stalni ali spremenjivi; bistveno za njih je, da vemo, kateri stroskovni nosilec jih je v dolocenem znesku povzrocil.
e) stroski, ki niso odvisni od obsega poslovanja, saj se pojavljajo v vsakem podjetju, ne glede na vrsto dejavnosti, zato so ti stroski za podjetje stalni stroski; bistveno za njih je, da vemo, kateri stroskovni nosilec jih je v doloenem znesku povzrocil.
b
Metoda »stroški plus«:
a) je metoda, ki se najpogosteje uporablja za oblikovanje prodajnih cen v trgovini; marža, ki jo dodamo nabavni ceni trovskega blaga, v celoti predstavija trgovčev dobicek.
b) je metoda, ki se najpogosteje uporablja za oblikovanje prodajnih cen v trgovini; njeno bistvo je v tem, da nabavni ceni trovskega blaga dodamo pribitek, ki predstavlja maržo.
c) je metoda oblikovanja prodajnih cen, pri kateri stroskom na enoto proizvoda dodamo pribitek, ki predstavlja dobiek; dve jeni razlicici se razlikujeta po tem, ali pribitek obracunamo od nabavne ali prodajne cene za enoto proizvoda.
d) je metoda oblikovanja prodajnih cen, pri kateri stroškom na enoto proizvoda dodamo pribitek, ki predstavija dobiček; problem pri tem je, da podjetje premalo pozornosti namenja tržnemu povprasevanju.
e) je metoda oblikovanja prodajnih cen, pri kateri stroskom na enoto proizvoda dodamo pribite, ki predstavija dobicek; ta dobicek je del marže.
d
Trgovina oblikuje svoje prodajne cene tako, da dodaja nabavni ceni blaga določen pribitek (ti. razliko v ceni), ki služi za pokrivanje stroskov in za ustvarjanje dobička, pojavlja pa se v dveh osnovnih oblikah, in sicer kot marza ali pa kot rabat. Obkrozite pravilne trditve!
a) Zgoraj opisano oblikovanje prodajnih cen ne velja za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo.
b) Trgovčeva razlika v ceni v celoti predstavlja njegov dobiček.
c) Razlika v ceni med drugim sluzi trgovini za pokrivanje vseh njenih stroskov, vkljueno z nabavno vrednostjo blaga.
d) Rabat je določen odstotek od nabavne cene blaga, marža pa je določen odstotek od prodajne cene blaga.
e) V primeru rabata maloprodajne cene ne določi trgovina sama.
a e
Prodajne cene v trgovini se oblikujejo tako, da:
a) stroskom na enoto proizvoda dodamo pribitek, ki predstavija dobiek; problem pri tem je, da podjetje premalo pozornosti namenja trinemu povprasevanju
b) nabavni ceni trgovskega blaga dodamo pribitek, ki sluzi za pokrivanje stroskov in ustvarjanje dobicka; ce je pribitek obracunan kot marza, maloprodajno ceno doloca proizvajalec.
c) nabavni ceni trovskega blaga dodamo pribitek, ki predstavija dobiek; ce pribitek obracunamo od nabavne cene, ga imenujemo marza, ce pribitek obracunamo od prodajne cene, ga imenujemo rabat.
d) nabavni ceni trgovskega blaga dodamo pribitek, ki sluzi za pokrivanje stroskov in ustvarjanje dobicka; pribitek lahko obracunamo od nabavne ali prodajne cene.
e) stroskom na enoto proizvoda dodamo pribitek, ki predstavlja dobicek; pribitek lahko obracunamo od nabavne ali prodajne cene.
d
a) Enaba Q = f(L, Ko, Zo) ponazarja dolgorocno produkcijsko funkcijo.
b) Za kratko obdobje v teoriji producije velja, da so vsi produkcijski faktorji variabilni.
c) Za kratkoročno produkcijsko funkcijo velja, da je vsaj en produkcijski faktor variabilen.
d) Variabilni produkcijski faktor je tisti, katerega obseg zaposlitve v produkcijskem procesu lahko spremenimo takoj, ko to narekujejo potrebe.
e) Mejni produkt variabilnega faktorja pove, koliko dodatnega produkta ustvari ena dodatno zaposlena enota tega faktorja.
d e
Mejni produkt dela je:
a) prirastek skupnega produkta, ki je posledica povecanja zaposlitve dela za eno enoto; geometricno je enak naklonu poltraka iz izhodisca koordinatnega sistema na posamezne tocke na krivulji skupnega produkta.
b) razmerje med skupnim produktom in obsegom zaposlive dela; geometrino je enak naklonu poltraka iz izhodisca koordinatnega sistema na posamezne toke na krivulji skupnega produkta.
c) prirastek skupnega produkta, ki je posedica povecanja zaposlitve dela za eno enoto; gre za razmerie med skupnim produktom in obsegom zaposlitve dela; geometricno je enak naklonu poltraka iz izhodisca koordinatnega sistema na posamezne tocke na krivulji skupnega produkta.
d) prirastek skupnega produkta, ki je posedica povecanja proizvodje za eno enoto; gre za
razmerje med skupnim produktom in obsegom zaposlitve dela; geometricno so enaki naklonu tangente na posamezne toke na krivulji celotnih stroskov.
e) prirastek skupnega produkta, ki je posledica povecanja zaposlitve dela za eno enoto; geometrino so enaki naklonu tangente na posamezne toke na krivulji skupnega produkta.
e
