enacbe Flashcards
NI (nacrtovana izkoriscenost)
nacrtovana zmogljivost
———————————-
razpolozljiva zmogljivost
DI (dejanska izkoriscenost)
dejanska zmogljivost
—————————-
razpolozljiva zmogljivost
DN (doseganje nacrta)
dejanska izkoriscenost
——————————-
nacrtovana izkoriscenost
Kobs (koeficient obracanja Obs) - kolikokrat se v povprecju Obs obrnejo v obdobju
stroskovna vrednost proizvodnje
———————————————-
povprecno stanje Obs
DNEVI VEZAVE - cas trajanja enega obrata
st. dni v obdobju
————————
Kobs
potrebni obseg Obs - koliko denarja potrebujejo za financiranje obratnih sredstev
nacrtovana stroskovna vrednost proizvodnje
—————————————————————
Kobs
vecji potrebni obseg Obs =
VECJA nacrtovana stroskovna vrednost
ENAK Kobs
MANJSI potrebni obseg Obs
ENAK nacrtovana stroskovna vrednost proizvodnje
VISJI Kobs
4 naravne vrste stroskov
- stroski delovnih sredstev
- stroski dela
- stroski predmetov dela
- stroski storitev
razvrstitev naravnih stroskov glede na to
katera poslovna prvina jih povzroca
casovne metode amortiziranja
- izgublja vrednost zaradi eksogenih dejavnikov
- znesek Am je fiksen
- Am na proizvod pada
linearna metoda amortiziranja (enacba)
vsota letnih st. = n (n+1)
2
metoda padajoce osnove (enacba)
amortizacijska stopnja = 100% X 2
n
amortizacijska osnova = vsakokratna neodpisana vrednost proizvodne opreme
linearna metoda s spremenjenimi osnovami
dobo koristnosti razdelimo na dva dela
amortizacijo znotraj posameznega dela izracunamo po linearni metodi
funkcionalne metode
- vrednost metode se zmanjsuje zaradi ENDOGENIH dejavnikov
- amortizacija na izdelek je fiksna
- letni znesek amortizacije je odvisen od obsega poslovanja
proizvodna metoda
Am/e = amortizacijska osnova (O)
st. proizvodov v dobi koristnosti
Am = Am/e X st. proizvodov v letu
linearno proizvodna metoda
Am = amortizacijska osnova (O)
ocenjena doba koristnosti (n) X popravni kolicnik
popravni kolicnik = dejanska stopnja izkoriscanja
normalna stopnja izkoriscanja
placevanje delavcev po akordu
placilo = po normativu potrebno stevilo casovnih enot X tarifa za casovno enoto
placevanje po enoti proizvoda (poslovnega ucinka)
masa zasluzka = stevilo enot proizvoda X normalno placilo za enoto proizvoda
neposredni stroski
tisti stroski, za katere natancno vemo, kateri stroskovni objekt jih je povzrocil in koliko jih je povzrocil
PRIMER: strosek materiala
neposredni stroski
tisti stroski, za katere natancno vemo, kateri stroskovni objekt jih je povzrocil in koliko jih je povzrocil
PRIMER: strosek materiala
posredni stroski
so skupni za vec stroskovnih objektov, pri cemer ne vemo natancno, koliko jih je povzrocil posamezni stroskovni objekt
PRIMER: stroski nabave, prodaje