Vertebrae thoracicae

Question 1

Koščeni prsni koš

Answer 1

Koščeni prsni koš tvorijo prsna vretenca, parna rebra in prsnica.

Question 2

Število prsnih vretenc

Answer 2

Pri posameznih vrstah domačih sesalcev je različno, spremenljivo pa je tudi znotraj vrste.

Mesojedi & prežvekovalci → 13
Prašič → 14-15
Konj → običajno 18

Question 3

Telesa prsnih vretenc

Answer 3

Telesa prsnih vretenc so razmeroma kratka.

Najkrajše je na srednjih prsnih vretencih.

Question 4

Vretenčna okrajka

Answer 4

Okrajka sta manj izbočena oz. vdolbena kot na vratnih vretencih.

Question 5

foveae costales craniales et caudales

Answer 5

Na vsaki strani ima prsno vretence po en par kranialnih oz. kavdalnih rebrnih jamic za rebrne jame.

Kranialna in kavdalna rebrna jamica dveh zaporednih vretenc oblikujeta sklepno vdolbino za glavo ustreznega rebra.

Question 6

processus transversi

Answer 6

Prečni podaljški so zelo kratki in imajo lateralno usmerjeno rebrno jamico prečnega podaljška (fovea costalis processus transversi) za povezavo z rebrno jamico.
Zadnje prsno vretence goveda slednjega nima.

Question 7

fovea costalis processus transversi

Answer 7

Rebrna jamica prečnega podaljška.
Rebrne jamice so na kranialnih prsnih vretencih globoke in od rebrnih jamic prečnih podaljškov precej oddaljene.
Proti kavdalnim prsnim vretencem pa so plitvejše in vse bližje rebrnim jamicam plečnih podaljškov.
Na zadnjih prsnih vretencih se s slednjimi celo združijo, kar omogoča zadnjim rebrom večjo gibljivost.

Pri prašiču poslednja 3 ali 4 prsna vretenca nimajo kavdalnih rebrnih jamic.

Question 8

processus spinosi

Answer 8

Trnasti podaljški.

Trnasti podaljški sprednjih prsnih vretenc so zelo visoki.

Question 9

Dolžina trnastih podaljškov

Answer 9

So zelo visoki.
Pri mesojedih je prvih 6-7 trnov približno enako visokih, do 10. se postopoma skrajšujejo, nato pa so enako dolgi.

Pri prašiču raste dolžina trnov do 3., nato pa se zopet skrajšuje do 11. Dolžina preostalih trnov je približno enaka.

Pri prežvekovalcih raste dolžina trnov do 3., nato pa se zopet skrajšuje do 12. ali 13. Dolžina preostalih trnov je približno enaka.

Pri konju raste dolžina trnov do 4. ali 5. vretenca, nato pa se zopet skrajšuje do 12. ali 13. Dolžina preostalih trnov je približno enaka.

Question 10

Viher

Answer 10

Najvišji trni prednjih prsnih vretenc so koščena osnova za viher.
Le pri konju je izrazit greben.

Question 11

Nagib Trnov prsnih vretenc

Answer 11

Trni kranialnih prsnih vretenc so nagnjeni kavdalno in so proti zadnjim vse bolj pokončni.

Kavdalno od antiklinalnega vretenca so trni zadnjih prsnih in ledvenih vretenc nagnjeni kraniodorzalno.

Question 12

Antiklinalno vretence

Answer 12

ali nasproti nagnjeno vretence.
Trn je postavljen navpično.

Pri konju je to običajno 16.
Pri prašiču je to običajno 12. ali 13.
Pri psu je to običajno 10. ali 11.
Pri govedu je to običajno 13.

Question 13

processus articulares

Answer 13

Sklepnih podaljškov prsna vretenca, razen nekaj prvih in zadnjih, nimajo.
Namesto njih imajo sklepne ploskve.

Na zadnjih prsnih vretencih so izraziti sklepni podaljški.

Question 14

facies articulares

Answer 14

Sklepne ploskve.

Question 15

Sklepne ploskve

Answer 15

facies articulares
Sprednji sklepni ploskvi sta na obeh straneh dorzalno na vretenčnem loku, kavdalni pa sta na korenu trna in sta obrnjeni ventralno.

Na kranialnih prsnih vretencih so sklepne ploskve položene tangencialno na izbokline vretenčnih lokov.
Na kavdalnih prsnih vretencih pa so postavljene sagitalno.

Question 16

Kaj omogoča položaj sklepnih ploskev?

Answer 16

Na kranialnem prsnem delu hrbtenice omogoča vrtilne gibe okrog vzdolžne osi.
Na kavdalnem prsnem delu in na ledvenem delu hrbtenice je mogoče predvsem njeno sagitalno (bočno?) upogibanje.

Question 17

processus mamillares

Answer 17

Prisotni so samo na prsnih in ledvenih vretencih in so kraniodorzalno usmerjeni.

Na kranialnih prsnih vretencih so na prečnih podaljških, v kavdalni smeri pa se pomikajo vse bolj mediano.

Kavdalno od antiklinalnega prsnega vretenca so seskasti podaljški na sklepnih podaljških.

Question 18

processus accessorii

Answer 18

Pomožni podaljški.
So kavdalno usmerjeni.
Izraziti so pri mesojedih na zadnjih prsnih vretencih in na vseh ledvenih.
Pri prašiču so izraziti samo na zadnjih prsnih.

Question 19

Vretenčna zareza (vertebral notch)

Answer 19

Kranialna vretenčna zareza je plitva.

Kavdalna vretenčna zareza je globoka.

Question 20

foramen vertebrale laterale

Answer 20

Stranska vretenčna odprtina.

Prisotna pri govedu (poleg zarez).

Question 21

foramen vertebrale laterale et dorsale

Answer 21

Pri prašiču sta poleg zarez prisotni še dve odprtini, ki prebijata koren prečnega podaljška.