Hrbtenica + vretenca

Question 1

canalis vertebralis

Answer 1

Hrbtenični kanal
Oblikujejo ga zaporedno nizana vretenca (vertebra), ki imajo vretenčno odprtino.
V kanalu najdemo dobro zavarovano hrbtenjačo z ovojnicami, korenine hrbtenjačnih živcev in krvnih žil.
Med vretenci so odprtine za prehod hrbtenjačnih živcev in žil iz hrbteničnega kanala.

Question 2

Naloga hrbtenice

Answer 2

Predvsem nosilna vloga.
Nanjo je obešen večji del telesnega bremena.
Povezuje prsni in medenični par okončin.
Preko spoja med hrbtenico in kolčnico se prenašajo gibalni impulzi iz medeničnega para okončin na ostale dele telesa

Question 3

Gibljivost med vretenci

Answer 3

Gibljivost je omejena - to prispeva k pasivnemu vzdrževanju telesne drže.
Je pa gibljivost dovolj izražena, da predstavlja osnovo za opravljanje dinamične vloge tj. prenašanje in uravnavanje sil, ki nastajajo pri hoji, teku, skoku.

Question 4

Gibljivost hrbtenice v posameznih segmentih

Answer 4

Vsota manjših gibov v medvretenčnih sklepih omogoča stransko, dorzalni ali ventralno upogibanje hrbtenice - še posebno izraženo v vratnem delu.

Križnični del je zaradi zraščenosti vretenc negibljiv.

Question 5

Hrbtenične krivulje

Answer 5

1. dorzalno konveksna krivulja → glava + vrat
2. dorzalno konkavna krivulja → vrat + hrbet
3. dorzalno konveksna krivulja → hrbet + ledje

Question 6

Skupine vretenc glede na telesno področje

Answer 6

Vratna
Prsna
Ledvena
Križna
Repna

Question 7

Osnovni sestavni deli

Answer 7

Vsa vretenca imajo skupno osnovno obliko, ki pa je na nekaterih telesnih področjih prilagojena različnim funkcijam hrbtenice.

Osnovni sestavni deli so: telo, lok, podaljški

Question 8

corpus vertebrae

Answer 8

Vretenčno telo 
Je tristranični prizmatični ali valjasti ventralni del vretenca.
Extremitas cranialis (kranialni okrajek telesa) - izbočen
Extremitas caudalis (kavdalni okrajek) - vdolben

Med okrajki teles zaporednih vretenc so medvretenčne ploščice (disci intervertebrales).
Po spodnji ploskvi teles vretenc poteka bolj ali manj izrazit ventralni greben (crista ventralis)

Question 9

arcus vertebrae

Answer 9

Vretenčni lok
Razpenja se čez dorzalno ploskev vretenčnega telesa.
Zapira vretenčno odprtino (foramen vertebrale)

Question 10

foramen vertebrale

Answer 10

Vretenčna odprtina na dorzalni ploskvi vretenčnega telesa.

Zapira jo arcus vertebrae

Question 11

incisura vertebralis cranialis et caudalis

Answer 11

Sprednja in zadnja zareza na obeh korenih vretenčnega loka.
Kranialna in kavdalna zareza dveh zaporednih vretenc omejujeta medvretenčno odprtino (foramen intervertebrale) za prehod hrbtenjačnih živcev

Question 12

foramen intervertebrale

Answer 12

Medvretenčna odprtina.

Skoznjo prehajajo hrbtenjačni živci

Question 13

foramen vertebrale laterale

Answer 13

Stranska vretenčna odprtina
Pojavlja se zlasti na prsnih vretencih goveda.
Čez kavdalno zarezo je koščena letvica, ki spreminja zarezo v stransko vretenčno odprtino.

Question 14

spatia interarcualia

Answer 14

Medločni prostor
Kjer se loki sosednjih vretenc NE stikajo (navadno se dorzalno tesno stikajo)

Tak prostor je npr. med 1. in 2. vratnim vretencem ter med zadnjim ledvenim in 1. križnim vretencem.

Question 15

processus vertebrales

Answer 15

Vretenčni podaljški.
Poznamo: trnaste, prečne, sklepne, seskaste in pomožne.
Sklepni podaljški omogočajo sklepno vezavo zaporednih vretenc, ostali pa dajejo nasadišče mišicam in vezem.

Pravilo ima posamezno vretence:
1 trnast p.
2 prečna p.
4 sklepne p.
2 seskasta p.
2 pomožna p.

Question 16

processus spinosus

Answer 16

Trnast podaljšek.

Vzdiguje se iz temena vretenčnega loka.

Question 17

processus transversi

Answer 17

Prečna podaljška.

Štrlita lateralno iz obeh korenov vretenčnega loka.

Question 18

processus articulares craniales et caudales

Answer 18

Kranialni in kavdalni sklepni podaljški.

Po dva para kranialnih in kavdalnih sklepnih podaljškov izhajata iz loka kranialno in kavdalno.

Question 19

processus mamillares

Answer 19

Seskasti podaljški.
Na prsnih in ledvenih vretencih je med prečnima in kranialnima sklepnima podaljškoma kranialno usmerjeni par seskastih podaljškov.

Question 20

processus accessorii

Answer 20

Pomožni podaljški.
Mesojedi imajo na zadnjih prsnih in na ledvenih vretencih med prečnima in kavdalnima sklepnima podaljškoma par pomožnih podaljškov.

Prisotni so tudi pri prašiču, vendar samo na zadnjih prsnih vretencih.