vaje 1 Flashcards

1
Q

na kaksen nacin ljudstvo v sloveniji izvrsuje oblast?

A

posredno in neposredno (z volitvami), torej po nacelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrsilno in sodno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

najpomembnejsi organi drzavne oblasti v RS

A

vlada RS drzavni zbor RS drzavni svet RS Vrhovno sodisce (sodisca) ministrstva predsednik RS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kdo predstavlja zakonodajno oblast v RS

A

drzavni zbor (parlament), ki sprejema zakone in drzavni svet RS (predstavniki interesnih skupin), ki pa imajo pravice veta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kdo predstavlaj izvrsilno oblast v RS

A

vlada RS, ki jo sestavlja predsednik vlade in ministri. njena naloga je predlaganje zakonov drzavnemu zboru ter upravljanje drzave in izvajanje zakonov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kdo predstavlja sodno oblast

A

sodisca, ki imajo na podlagi zakonov pravico do sojenja. imamo sodisca na treh stopnjah in sicer:
1. stopnja -> okrajna in okrozna sodisca
2. stopnja -> visja sodisca
3. stopnja -> vrhovno in ustavno sodisce

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kateri je najvisji organ sodne oblasti v RS

A

vrhovno sodisce, ki skrbi za enotnost sodne prakse

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

razlika med splosnimi in posamicnimi akti

A

splosni akti spreminjajo ali odpravljajp splosna pravna pravila, torej za sirsi krog oseb, ki ni tocno dolocen (npr. ustava), medtem ko posamicni akti vzpostavljajo ali odpravljajo konkretne pravne norme, torej za tocno doloceno osebo (npr. sodba)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

hierarhija pravnih aktov

A

(pravo EU)
ustava RS
(splosno veljavna nacela mednarodnega prava)
mednarodne pogodbe, ki jih ratificira drzavni zbor
zakon
mednarodne pogodbe, ki jih ratificira vlada
podzakonski akti (uvedba, pravilnik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kje velja pravna norma (prostorska veljavnost)

A

na celotnem obmocju RS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

za koga velja pravna norma (osebna veljavnost)

A

za vsakogar (oz. tiste na katere se nanasa)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kdaj zacne veljati pravna norma (casovna veljavnost)

A

veljati zacne 15 dni po objavi v Uradnem listu RS, ce predpis ne doloca drugace

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je vacatio legis in koliksen je

A

vacatio legis je cas med objavo predpisa in njegovo uveljavitvijo. traja 15 dni po objavi v Uradnem listu, ce ni doloceno drugace

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kdaj zacne zakon veljati naslednji dan po objavi

A

v skrajnih primerih, kadar se mudi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kdaj zacne veljati npr 90 dan po objavi

A

v primeru, kadar je potreben cas, da so se ljudje nanj privadili

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kdaj dolocen pravni akt preneha veljati

A

veljati preneha
- ce se mu iztece veljavnost
- ce se sprejme novi akt, ki ureja isto pravno podrocje
- ce ga razveljavi Ustavno sodisce
- ce je sprejet nov akt z derogacijsko klavzulo, ki doloci, da le-ta akt preneha veljati, ce predmet pravnega urejanja preneha obstajati
- ce novejsi, bolj specificen, visji akt razveljavi starejsega, ki ureja isto pravno podrocje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

ali so uveljavitve za nazaj dopustne?

A

ne, zaradi retroaktivnosti (z izjemo, ko je le-ta dovoljena)

17
Q

kaj pa uveljavitve za naprej

A

da, saj so uveljavitve za naprej dopustne

18
Q

kdaj je retroaktivnost izjemoma dopustna

A

retroaktivnost je izjemoma dopustna kadar:
- s tem ne posegmo v pravice posameznika
- je v javnem interesu
- ce za nazaj velja le posamezna dolocba in ne celoten zakon

19
Q

kdo presoja o tem ali je retroaktivnost dopustna

A

ustavno sodisce

20
Q

kdaj je dovoljeno sklepanje s podobnega na podobno

A

pri uporabi besede zlasti, ker govorimo o nastevanju, lahko tudi na primer kot je…

21
Q

kdaj sklepanje iz manjsega na vecje ni dovoljeno

A

kadar je dolocena oseba tocno naslovljena in ima nad necim prepoved uporabe, to velja tudi za vse njegove druzinske clane (zaradi sklepanja iz manjsega na podobno)

22
Q

kdaj je dovoljeno sklepanje iz vecjega na manjse

A

kadar ima oseba pravico do dolocenega dejanja, ki je “nad” dejanjem katero nas zanima

23
Q

pravo je sistem pravil, s katerimi zakonodajalec pravnim subjektom:

A
  • Zapoveduje dolocen nacin ravnanja (npr. izpolnjevanje pogodb)
  • Prepoveduje nezazelena ravnanja ali
  • Dovoljuje druzbeno zazelena ravnanja
24
Q

5 osnovnih norm

A
  • Ureja lahko le razmerja, pri katerih se lahko tisti, na katere se nanasa, po njem ravnajo (kako voziti po luni)
  • V vseh relevantnih situacijah mora obravnavati enako vse tiste, na katere se nanasa (ne smemo vse obravnavati enako - invalidi, moski, zenske)
  • Mora biti javno objavljeno in javno dostopno (pravila veljajo ce so objavijena)
  • Mora obstajati nataneno doloen postopek za ugotavljanje resnicnosti katerihkoli dejstev, nujnih
    za uporabo pravnih norm
  • Ureja lahko le tista razmerja, pri katerih lahko drzavna oblast zagotovi tudi uspesen nadzor nad izvajanjem pravnih norm
25
Q

pravna pravila ima v skladus pravno teorijo tri sestavine:

A
  1. HIPOTEZA - opisuje okoliscine oziroma doloca dejansko stanje, v katerih se moramo ravnati po dolocenem pravnem pravilu (npr. vonja skozi naselje)
  2. DISPOZICIJA - osrednji del pravnega pravila. Z njo je določen pravno dopusten nacin ravnanja oziroma obnasanja. Po nacinu doloitve ravnanja v dispoziciji pravnega pravila razlikujemo tri vrste dispozicij: zapovedi, prepovedi in dovoljenja (moras voziti 50 km/h)
  3. SANKCIJA/KAZENSKE DOLOCBE - kaksne bodo pravne posledice, ce naslovijenec ne ravna v skladu s primarno dispozicijo, torej v skladu z zapovedjo, prepovedjo ali napotilom (globa)
26
Q

zakaj pride do pravnih praznin

A
  • Dolocenih razmerij zaradi kompleksnosti in zapletenosti razmerij pravno ne uredi - zacetna
    praznina
  • razmerja in stanja postanejo neurejena zaradi dinamienega razvoja neustrezno urejena
  • normo razveljavi Ustavno sodisce
27
Q

Kdo sprejema ustavo? (RS)

A

Drzavni zbor

28
Q

Kdo lahko spremeni ustavo in kako?

A

Drzavni zbor
Samo z dvotretinjsko vecino vseh glasov (60 glasov)

29
Q

Possmicnost:

A

Naslovniki so doloceni ali dolocljivi (kdor)

30
Q

Konkretnost:

A

Nanasa se na ze nastali dejanski stan

31
Q

Splosnost:

A

Naslovljenci pravnega pravila so oznaceni z ustrezno tipsko lastnostjo ( kdor, vsakdo, drzavljan, stdent, gospodarska druzba) - naslovljenci niso natancno individualizirani

32
Q

Abstraktnost:

A

Dejanski stan ki ga pravno pravilo opisuje, je tipski opis dolocenega ravnanja oziroma vedenja pravnih subjektov ( nedoloceno stevilo konkretnih situacij)

33
Q

pojasnite strukturo sodnega sistema v RS

A
  1. okrajno okeozno sodisce
  2. visja sodisca
  3. vrhovno sodisce
34
Q

ustavno sodisce -

A

najvisji organ sodne oblasti za varstvo ustanovnosti in zakonitosti ter cloveskih pravic in temeljnih svoboscin
je locen sodni organ in ni del enotnega sodnega sistema

35
Q

kdo imenuje sodnike

A

drzavni zbor

36
Q

kaj je razlika med okrajnimi in okroznimi sodisci

A

okrajna sodisca so pristojna za manj hude kazenske zadeve glede odskodninskih zahtevkov…
okrozna sodisca so pa pristojna za civilne in kazenske zadeve izven pristojnosti okrajnih sodisc (mladoletniske kazenske zadeve)

37
Q

koliko casa traja sodniski mandat

A

dozivljensko