UVT VPRAŠANJA ZA IZPIT Flashcards

1
Q

Pojasnite vzroke zmanjšanja kapacitet v Sloveniji.

A
  • v tem obdobju novogradenj ni bilo, nekateri hotelski objekti pa so zaradi različnih razlogov spremenili namembnost
  • hotelska podjetja so pri obnovah hotelov v tem obdobju zmanjšala št. sob zaradi novih trendov v turističnem povpraševanju in standardov velikosti turističnih sob
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Vloga civilnih družb v turizmu?

A

Nevladna in neprofitna organizacija, ki določa svojo razvojno in tekočo politiko na področju turističnih dejavnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je ekonomska valorizacija? Na primeru razloži pojem.

A

Odkrijemo vrelcev, zato zgradimo zdravilišče, uredimo poti in iz vsega tega dobimo primarno ponudbo, ki gre na trg in predstavlja cel turistični proizvod in na trgu dobi svojo ceno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kakšni so demografski trendi?

A
  • povečevanje deleža starejših ljudi: večje povpraševanje po kvalitetnih, varnih ponudbah, enostavnih prevozih
  • trend manjšega števila družinskih članov, večje povpraševanje po oddihu in krajšega potovanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je turistični proizvod?

A

Je osnovni del turistične ponudbe. Njegove značilnosti so neotipljivost (ne rabimo čutiti preden je začnemo trošiti), neločljivost (turist ga lahko užije samo v točno določeni destinaciji) in minljivost (turistični proizvod se ne proizvaja na zalogi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Katere so turistični proizvodi?

A
  • delni/parcelni: samostojen proizvod posameznega ponudnika
  • pavšalni: paket storitev, kjer so vidni vsi delni proizvodi
  • celostni: proizvod, ki je sestavljen iz večjih delnih proizvodov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kako je z mesečnim in letnim zbiranjem podatkov?

A
  • mesečni:
    število turistov, nacionalna pripadnost, vrsta turističnega kraja, vrsta nastanitvenih obratov, sestava nastanitvenih zmogljivosti
  • četrtletno:
    št. obiskovalcev izbranih turističnih znamenitosti, št. izletniških točk, št. muzejev, št. galerij, št. kopališč. št. igralnic
  • letno:
    premeturi turističnih agencij, zmogljivosti in prometu marin, turističnih potovanjih domačega prebivalstva.
  • objave o tematskih publikacijah
    letno poročilo o gostinstvu, turizmu in prometu.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

KAJ JE NAMEN STATISTIČNEGA SPREMLJANJA TURIZMA?

A

S statističnim spremljanjem turizma lahko primerjajo dosežene rezultate s postavljenimi cilji razvoja
turizma, pripravljajo analize na katerih ocenjujejo doseženo stopnji razvoja turizma na mikro in
makro ravneh, ugotavljajo odstopanja od napovedi in pričakovanj ter načrtovanim razvojem, odpravljajo pomanjkljivosti in določajo usmeritve za nadaljnji razvoj.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

USMERJANJE TURISTIČNEGA RAZVOJA V SLO ZA LETO 2002-2006

A

Temeljne razvojne usmeritve so kombinacija produktivnega, geografskega in tržnega pristopa. Za
slovenski turizem so pomembni naslednji razvojni trendi:
- gibanje in struktura turističnega pomena
- spremembe v strukturi turističnega povpraševanja
- spremembe v organiziranosti in poslovanju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

5 najpomembnejših emitivnih tržišč za SLO

A

Nemčija, Avstrija, Italija, Hrvaška, Nizozemska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

NAŠTEJ TEMELJNE DOKUMENTE TURIZMA V SLOVENIJI

A

Zakon o spodbujanju turizma, Strategija razvoja turizma, Strategija trajnostne rasti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

PREDSTAVITE NEGATIVNE UČINKE TURIZMA NA OKOLJE

A

NARAVNO OKOLJE – onesnaževanje vode, zraka, hrup, vizualno onesnaževanje pokrajine, fizično onesnaževanje pokrajine, škoda na flori in fauni, ekološke katastrofe
KULTURNO OKOLJE – komercializacija avtohtone kulture, tradicij, običajev, obrti, standardizacija,
izguba avtentičnosti
SOCIALNO OKOLJE – občutek manjvrednosti, sovraštva, nezadovoljstvo lokalnega prebivalstva, kriminal, prostitucija, droge

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

RAZLOŽITE POJEM MULTIDISCIPLINIRANOST TURIZMA

A

Turizem je povezan z družbeno-ekonomskim okoljem in z vsemi dejavnostmi sodobnega človeka. Turizem je povezan z gospodarstvom emitivnih trgov, kakovosti storitev, politične situacije in
varnosti. Uspešno trženje zahteva poznavanje ležišč, motivov potovanj, komunikacijo. Turistična
podjetja potrebujejo izobraženo in usposobljeno delovno silo. Zaradi takšne popularnosti je turizem
multidisciplinaren pojav.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KAJ JE PAVŠALNI TURISTIČNI PROIZVOD? primer

A

Pavšalni turistični proizvod je proizvod organizatorja turističnih potovanj (TA, TO), v katerem organizator združi vsaj dva ali več delnih turističnih proizvodov, ki jih kot paket združi in proda po
enotni pavšalni ceni. V tem paketu so deli paketa (prevoz, kosilo, ogledi) njihova cena pa ne. Primer:
all inclusive počitnice v Egiptu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

KAKŠNI SO POGOJI ZA IZVAJANJE TURISTIČNEGA VODENJA?

A

Opravljen izpit pri Turistični gostinski zbornici, urejena letna registracija. Kot dokazilo jim nato
Turistična gostinska zbornica izda izkaznico v skladu zakona o spodbujanju turizma.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KJE LAHKO DOBIMO LETNE PODATKE O GOSTIH IN NJIHOVIH NOČITVAH ZA POSAMEZNO
OBČINO V SLOVENIJI?

A

SURS

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

NAŠTEJTE PET PRIMARNIH TURISTIČNIH PRIVLAČNOSTI V SLOVENIJI

A

Postojnska jama, Kraško jezero, Rimski vrelec, Podpeca, Uršlja gora, Jezero Zelenci, Blejsko jezero

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KAJ OD NAŠTETEGA ŠTEJEMO V PRIMARNE ALI OSNOVNE TURISTIČNE PRIVLAČNOSTI?

A

 hotelski kompleks v Portorožu
 električna in plinska napeljava v turističnem naselju
 cesta do smučarskega središča
 slap Rinka
 Piransko obzidje

19
Q

Kako je turizem svetovna gospodarska dejavnost

A

V turistični panogi je zaposlenih med 12 in 13 milijonov ljudi. Največ turistov na svetu obišče Evropo
in sicer severno obalo mediterana. Teh turistov he 1/3 vseh. Afriko, ki je veliko večja kot Evropa v
primerjavi obišče le 5%. (Evropa ima 51% delež prihodov turistov) vseh turistov. V Afriki je aktualen le severni in južni del. Največ potujejo Kitajci, ki zapravijo kar 258 (mrd?) ,sledi ZDA z 135 mrd, Nemčija
z 84mrd potrošnje, UK z 63mrd in Francija z 41mrd mednarodne potrošnje. turizem močno vpliva tudi
na druge gospodarske dejavnosti. Razvoj mednarodnega turizma se je začel po 50 letu prejšnjega
stoletja, ko je postal dostopen širšim delavskim množicam.

20
Q

OZNAČITE SUBJEKTE, KI SOUSTVARJAJO TURIZEM NA DRŽAVNI RAVNI

A

 slovenska turistična organizacija
 TIC
 turistično društvo
 občine
 folklorna skupina
 turistična zveza Slovenije
 UN WTO
 Hotel
 AMZS
 Statistični urad Republike Slovenije

21
Q

KAKO TURIZEM VPLUVA NA DRUŽBENO OKOLJE

A

Turizem je pojav, ki je močno vpet v družbeno – ekonomsko okolje. Turizem sproža povpraševanje
tudi po drugih dejavnostih in povečuje njihov prihodek. Zaradi turizma se povečuje kmetijska
proizvodnja, transport, gradbeništvo, pohištvena in tekstilna industrija in druge dejavnosti, ki
ponujajo proizvode turističnemu sektorju. Turizem je odvisen od številnih dejavnikov, ki lahko
zavirajo ali pospešujejo njegov razvoj. Odvisen je od gospodarske blaginje, emitivnih trgov, politične
situacije, vremenskih razmer, kakovosti storitev, varnosti itd.

22
Q

KAKŠNA JE RAZLIKA MED DESTINACIJSKIMI IN SEKTORSKIMI ORGANIZACIJAMI V TURIZMU?

A

Sektorske organizacije kontrolirajo in vodijo turizem, beležijo podatke, dajejo direktive, destinacijske
organizacije pa to uresničujejo, organizirajo izlete, izvajajo storitve in podobno. Javni sektor je
Ministrstvo za gospodarstvo in slovenska turistična zbornica. Destinacijsle organizacije pa so TIC-i,
GZS

23
Q

RAZLOŽITE POJEM TURISTIČNI VODNIK

A

Turistični vodnik je oseba, ki strokovno vodi obiskovalce po vnaprej določenem programu. To delo
opravljajo posamezniki, ki imajo opravljen izpit turističnega vodnika in so vpisani v Register turističnih
vodnikov pri Turistični gostinski zbornici. Turistični vodnik potrebuje najmanj 5. stopnjo izobrazbe
katerekoli smeri in znanje vsaj enega tujega jezika.

24
Q

PREDSTAVITE VPLIV TEHNOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA TURIZEM

A

Vloga turističnih agencij se bo zmanjšala, turisti bodo sami sestavljali in organizirali potovanja, več
restavracij bo last – minute, zaradi kupovanja preko interneta bo manjša finančna varnost, potovanja
se bodo individualizirala, večji pomen bo na brandingu destinacije, večji poudarek bo tudi na podrobnejših informacijah o ponudbi, potrošniki bodo lahko nenehno primerjali destinacije in
ponudbe.

25
Q

MULTIPLIKATIVNOST V TURIZMU

A

Pove, kako turizem vpliva na ostale dejavnosti in sicer multiplikatorji se računajo in številke tudi povedo za kakšno povezanost gre. Če so številke velike pomeni, da turizem močno vpliva na
kmetijstvo, promet in trgovino.

26
Q

KAKŠNI POGOJI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA TURISTIČNO VODENJE?

A

Potrebna je 5. stopnja izobrazbe, znanje več tujih jezikov, opraviti izpit vodiča pri gospodarski zbornici

27
Q

VLOGA VLADE IN OBČIN

A

Vloga vlade je oblikovanje strateške vizije in strategije razvoja slovenskega turizma, oblikovanje letne
turistične politike in ukrepov, s katerimi spodbuja podjetniški sektor k doseganju ciljec letne politike
razvoja turizma.
Vloga občin je zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj turizma in zagotavljanje javnega interesa pri
razvoju turistične ponudbe glede na načela trajnostnega razvoja in uresničevanja strateške in letne razvojne politike v državi na lokalni ravni.

28
Q

OPIŠI 3A, 3D, 3E TURIZEM

A

3A – je rekreativni turizem, to je oblika aktivnih počitnic, atraktivnih področij in doživljanja
adrenalinskih občutij (pohodništvo, alpinizem, plavanje, deskanje, ribarjenje)
3D – turizem z visokim deležem gozdnih površin, z ekološko ohranjenostjo podeželij, kulturno
raznovrstnostjo, bogato ponudbo podeželja,…

29
Q

VIRI FINANCIRANJA TURIZMA

A

Viri financiranja turizma so turisti, ki prihajajo in zapravljajo svoja sredstva v naši državi, obiskovalci
igralnic,…

30
Q

KAJ SO IZVEDENE PRIVLAČNOSTI?

A

Izvedene privlačnosti so:
 osnovna infrastruktura (vodovodi, ulična razsvetljava, parkirišča, pločniki, različna omrežja,…)
 turistična infrastruktura (hoteli, restavracije, trgovine, wellnesi…)
 promocija
 informacijska dejavnost

31
Q

TRENDI IN NJIHOV VPLIV NA PONUDBO

A
  • demografski (večje povpraševanje po kvalitetnih, varnih ponudbah, izvensezonsko povpraševanje,
    povpraševanje po specializiranih produktih, krajših potovanjih)
  • zdravje (povečalo se bo povpraševanje po aktivnih potovanjih in wellness programih)
  • usposabljanje in izobraževanje (povečanje potreb po komunikaciji in informiranosti, po destinacijah
    srednje in vzhodne Evrope).
  • prosti čas (povečanje potreb po cenejših produktih, na krajših potovanjih)
  • potovalne izkušnje (potreba po večji mobilnosti – izposoja avtov, koles)
  • način življenja (večje povpraševanje po manjših nastanitvenih objektih, manjše povpraševanje po
    vodenih potovanjih)
  • informacijska tehnologija (velika uporaba interneta, vloga organizatorjev potovanj se bo zmanjšala)
    prevozi (problem preobremenjenosti, prednost bodo imele lahko dostopne destinacije, primerne za
    krajša potovanja)
  • okoljevarstvo (višje cene v turizmu, večje povpraševanje po okoljevarstvenih destinacijah)
  • varnost (stroški varnosti višji, večje povpraševanje po varnih destinacijah)
  • drugo (nizkocenovni letalski prevozniki, več poslovnih potovanj)
32
Q

KAKO VPLIVA TEHNOLOŠKI RAZVOJ NA TURIZEM?

A

Vloga turističnih agencij se zmanjšala, turisti bodo sami sestavljali in organizirali potovanja, več
rezervacij v zadnjem hipu, manjša finančna varnost in sicer zaradi nakupovanja preko interneta.

33
Q

TURISTIČNA TAKSA

A

Turistično takso plačujejo državljani RS in tujci, če v turističnem območju izven svojega stalnega kraja
prebivališča uporabljajo storitve prenočevanja.

34
Q

ORGANIZACIJE NA LOKALNI RAVNI

A

LTO- lokalna turistična organizacija.Vodijo turistično politiko na lokalni ravni v skladu s svojimi
interesi in razvojnimi možnostimi.

35
Q

TURIZEM (DELIMO?) GLEDE NA:

A

 Plačilno bilanco (aktivni in pasivni)
 Sezonskost (počitniški, tranzitni, izletni, vikend)
 Državo izvora (domači in mednarodni oziroma meddržavni)

36
Q

KAKŠEN JE TURISTIČNI PROIZVOD NA RAVNI POTROŠNIKA- KUPCA?

A

Turistični proizvod na ravni kupca je posamezna dobrina ali sklop elementov primarne in sekundarne sekundarne turistične ponudbe (najem rent-a car-a, najem hotelske sobe, kopanje…). Dobrine in doživetja so osnovni cilj, postanejo turistični proizvod, če so vključeni v turistično ponudbo, gredo na trg in tam dobijo svojo ceno.

37
Q

KAKO IZRAČUNAMO ZASEDENOST NASTANITVENIH KAPACITET?

A

 Glede na število prenočitev vseh turistov in,
 Glede na razpoložljivost vseh nastanitvenih kapacitet pri nas

38
Q

ALTERNATIVNI TURIZEM – NAPIŠI VRSTE IN JIH OPREDELI

A

Množični turizem, potovali so mladi ljudje, ki so se poimenovali alternativni turisti, potovali
so samo z nahrbtnikom in malo denarja, potovali so predvsem v Azijo in sicer za lastno
odgovornost. Vrste:
 Mehki turizem (izraža promet gostov, ki omogoča medsebojno razumevanjemed
turisti in domačini, ne škoduje kulturnim znamenitostim in s pokrajino ravna čim bolj
prizanestljivo),
 Integralni turizem (poskuša zmanjšati negativne učinke turizma na kulturnem in
socialnem okolju),
 Netehnizirani turizem (zavrača oblike, ki temeljijo na tehnologiji).

39
Q

RAZVOJNI NAČRT IN USMERITVE SLOVENSKEGA TURIZMA (RNUST)

A

Ta dokument povzema koncepte stare strategije in jo nadgrajuje. Zajeta je iz vseh statičnih
regij.
VIZIJA: Slovenija bo postala razvita turistična destinacija z raznoliko in kakovostno turistično
ponudbo s poudarkom na krajših počitnicah. Z izoblikovanimi atraktivnimi in raznolikimi integralnimi turističnimi proizvodi bo postala tudi zaželena destinacija za daljše počitnice.
POZICIJA: Slovenija bo pozicionirana kot Evropa, v malem, v njeni sredini, kot srce Evrope:
 Je ena zadnjih, še ne dovolj odkritih destinacij v Evropi,
 Prizadevajo si, da Slovenija ostane pristna in avtentična
 V njej se nadejo vsi elementi Evrope, zato se ljudje počutijo kot doma,
 Zaradi njene lege u središču Evrope je idealno izhodišče za obisk največjih evropskih
zanimivosti
VREDNOTE:
 Domačnost in dobro počutje oziroma razvajanje
 Varovanje naravne in kulturne dediščine
 Zdravo in aktivno življenje
 Skrivnostnost
CILJI: Cilje delimo na:
 KVANTITATIVNE CILJE:
 Povečanje obsega turističnega prometa,
 Povečanje turistične potrošnje,
 Izboljšanje prepoznavnosti,
KVALITATIVNE CILJE:
 Decentralizacija
 Desenalizacija
 Promocija sprememb

40
Q

POVEČANJE OBSEGA TURISTIČNEGA PROMETA IN POTROŠNJE:

A

Po letu 1993. je številu turistov raslo s povprečno 5,1% letno stopnjo, število nočitev z 2,9% in devizni prilivi z 6% letno stopnjo. Doseči pa moramo naslednje povprečne lastne rasti za število turistov 6% za število nočitev 4% in za devizne prilive 8%. Iz rasti prilivov se povečuje tudi potrošnja.

41
Q

IZBOLJŠANJE PREPOZNAVNOSTI

A

Prepoznavnost je zelo nizka. Z vidika ciljev nas zanima prepoznavnost znotraj ciljnih
skupin. Prepoznavnost Slovenije znotraj teh ciljnih skupin mora doseči vsaj 50%.

42
Q

DECENTRALIZACIJA

A

Potrebno je oblikovati vsaj 10 temeljnih tematskih turističnih proizvodov, in vključiti v ponudbo naravne in kulturne privlačnosti drugih turistično še ne valoriziranih krajev.

43
Q

DESEZONALIZACIJA

A

V Sloveniji je največ turistov poleti, vendar želijo to spremeniti tako, da bi bilo več turistov izven sezone.

44
Q

PROMOCIJA SPREMEMB

A

Slovenska turistična ponudba mora postati:
-povezana,
-kakavostna,
-specializirana
-inovativna