Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Psihologija > Uvod v psihologijo > Flashcards

Uvod v psihologijo Flashcards

1
Q

Opiši predmet psihologije!

A

To je veda, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Opiši duševne procese!

A

DUŠEVNI PROCESI so notranji procesi, ki potekajo po nekem zaporedju in vodijo k določenemu cilju.

  1. KOGNITIVNI ali SPOZNAVNI PROCESI: občutenje in zaznavanje, učenje, mišljenje
  2. ČUSTVA
  3. MOTIVACIJA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako delimo duševne procese?

A

Delimo jih na:
ZAVESTNI (ker, se tega zavedamo)
NEZAVEDNI (niso dostopni naši zavesti, vendar vplivajo naši zavesti in obnašanju)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kdo je ponazoril podzavest?

A

FREUD je ponazoril podzavest z ledeno goro.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je vedenje?

A

Duševni procesi se navzven kažejo z VEDENJEM (mimika obraza, drža, kretnje, govor, glas).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je osebnost?

A

OSEBNOST je celota duševnih, telesnih in vedenjskih značilnosti po katerih se posamezniki ločijo med seboj. Osebnost je relativno trajna (težko se spremenimo).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Naštej značilnosti osebnosti!

A

INDIVIDUALNOST: vsak človek je enkraten in neponovljiv
TRAJNOST: osebnost je relativno trajna (ves čas smo ista oseba, razvijamo se)
CELOVITOST: osebnost je sestavljena iz ogromno različnih osebnostnih lastnosti, ki tvorijo celoto

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Naštej področja osebnosti!

A

Temperament, značaj, sposobnosti in konstitucija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Opiši temperament!

A

Temperament je področje osebnosti - kakšna čustva izražamo, kako močno jih doživljamo, kako pogosto (živahen, poskočen, miren…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Opiši značaj!

A

Značaj je področje osebnosti - nanaša se na vidik, kako se obnašamo v skladu z družbenimi normami. Najbolj pride do izraza, ko so naše potrebe v neskladu z družbenimi normami (len, priden, prijazen, skopuh…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Opiši sposobnosti!

A

Sposobnosti spadajo v področja osebnosti in jih delimo na telesne in duševne sposobnosti.
TELESNE: moč, kondicija, vzdržljivost
DUŠEVNE: inteligentnost, ustvarjalnost, talenti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši konstitucijo!

A

Konstitucija je področje osebnosti - zunanji videz in je odvisen od dednosti (suh, visok, bled, rjavolas…).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kaj je značilno za znanstveno spoznavanje duševnosti?

A

Za znanstveno spoznavanje duševnosti je značilno, da do novih spoznanj pridemo z znanstveno metodo in da pridobljene podatke ustrezno sistematično uredimo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Naštej faze znanstvenega spoznavanja!

A
  1. Opazovanje pojava
  2. Razvijanje teorije
  3. Postavljanje hipoteze
  4. Preverjanje hipoteze z raziskavo –> eksperiment
  5. Ovrednotenje teorije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Naštej in opiši značilnosti znanstvenega spoznanja!

A
  • OBJEKTIVNOST –> odraža samo lastnosti preučevanega pojava, ne sme vnašati svojega predsotka, čustev in pričakovanj v raziskovanje
  • UTEMELJENOST –> podprto z dokazi, utrditi z raziskavo
  • SISTEMATIČNOST –> do novih spoznanj pridemo sistematično, načrtno
  • ODPRTOST –> zn. spoznavanje je odprto do novih spoznanj, nič ni dokončno
  • KRITIČNI RAZUM –> vse pogledamo s kritičnim pogledom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Opiši razvoj psihologije!

A

Psihologija ima dolgo preteklost in kratko zgodovino. Zanimanje za duševnost je staro toliko kot človek, psihologija kot znanost je mlada in sicer o psihologiji, lot samostojni vedi govorimo od 1879, ko je Wundt v Leipzigu ustanovil laboratorij in upeljal eksperiment o duševnosti. S tem se psihologija loči od filozofije.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kako delimo psihologijo in druge vede?

A

Psihologijo in druge vede delimo na:
FORMALNE (predmet preučevanja ni dostopen izkustvu) - matematika, filozofija
IZKUSTVENE (predmet preučevanja je dostopen izkustvu) - družboslovne (psihologija) in naravoslovne (biologija)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Naštej in opiši panoge psihologije!

A
  • TEORETIČNE PANOGE (poskušajo priti do novih spoznanj na teoretičnem področju)
  • UPORABNE PANOGE (uporabljajo izsledke teoretičnih panog v praksi)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Naštej in opiši TEORETIČNE PANOGE psihologije!

A
  • OBČA PSIHOLOGIJA (duševnost normalnega odraslega)
  • RAZVOJNA PSIHOLOGIJA (značilnosti različnih razvojnih obdobij - otroštvo, mladost…)
  • SOCIALNA PSIHOLOGIJA (preučuje človeka v družbi in vpliv družbe na človeka)
  • KOGNITIVNA PSIHOLOGIJA (učenje, spomin, mišljenje…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Naštej in opiši UPORABNE PANOGE psihologije!

A
  • PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA (izsledki v šolstvu) + ukvarja se s poučevanjem psihologije
  • PSIHOLOGIJA DELA (izsledki v delovnih organizacijah) + ukvarja se z motivacijo delavcev in iskanja ustreznih delavcev, marketing
  • KLINIČNA PSIHOLOGIJA (izsledki psihologije v zdravstvu)
  • ŠPORTNA PSIHOLOGIJA (psihološka priprava športnika na tekmo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Opiši pomen psihologije v vsakodnevnem življenju!

A
  • boljše poznavanje sebe in boljše razumevanje drugih
  • boljši odnos z drugimi
  • lažje svetovanje prijateljem v težavah
  • bolj ustrezno soočanje z duševnimi obremenitvami
  • hitrejši napredek pri učenju, če poznaš ustrezne metode učenja
22
Q

Kako delimo metode v psihologiji?

A

Metode v psihologiji delimo na:

  • EKSPERIMENTALNE metode
  • NEEKSPERIMENTALNE ali OPISNE metode
23
Q

Naštej eksperimentalne metode!

A

EKSPERIMENTALNE METODE:

  1. Eksperiment
  2. Opazovanje
  3. Raziskovalne tehnike (intervju, anketa/vprašalnik, ocenjevalne lestvice, psihološki test)
24
Q

Kaj je eksperiment? + Opiši odvisno in neodvisno spremenljivko!

A

EKSPERIMENT je raziskovalna metoda, kjer znanstvenik, načrtno spremlja nek pojav, da bi videl, ali ta pojav vpliva na nek drug pojav. Ugotavljamo vzročno-posledični odnos. Je najbolj objektivna metoda.

  • NEODVISNA spremenljivka: jo eksperimentator načrtno spreminja
  • ODVISNA spremenljivka: se spreminja zaradi spreminjanja neodvisne spremenljivke
  • MOTEČA spremenljivka: motijo potek eksperimenta, dajo napačen rezultat (pričakovanje eksperimentatorja)
25
Q

Naštej skupine v eksperimentu!

A
  • EKSPERIMENTALNA skupina: na njih neodvisna spremenljivka deluje
  • KONTROLNA skupina: na njih neodvisna spremenljivka ne deluje
26
Q

Kakšne vrste eksperimenta poznamo?

A

Poznamo 2 vrsti:

  • LABORATORIJSKI eksperiment (v laboratoriju) –> boljša kontrola –> bolj umetna, težje v vsakodnevnem življenju
  • NARAVNI eksperiment (v naravi) –> lažje pospešimo
27
Q

Kakšna so etična pravila pri eksperimentu?

A

Poznamo kodeks psihološke etike:

  • prostovoljna udeležba
  • tajnost podatkov (v eksperimentu nas ne zanima posameznik)
  • vsak lahko izstopi, če želi
  • ne smejo biti privrženi k veliko stresa, razen če to zahteva narava eksperimenta
28
Q

Kaj je pomanjkljivost eksperimenta?

A

Pomanjkljivost eksperimenta:

- z njim ne moremo proučevati pojavov, ki nastanejo spontano

29
Q

Opiši opazovanje!

A

OPAZOVANJE je metoda, kjer načrtno opazujemo in zapisujemo ali snemamo pojav, ne da bi vanj posegali.

  • včasih so stvari etnično sporne,
  • ko eksperimenta ne moremo narediti, opravimo opazovanje kot neeksperimentalno tehniko
30
Q

Kakšne vrste opazovanja poznamo?

A

Poznamo 2 vrsti opazovanja:

  1. INTROSPEKCIJA
  2. EKSTRASPEKCIJA
31
Q

Opiši introspekcijo!

A

INTROSPEKCIJA je vrsta opazovanja. Je samo opazovanje lastne duševnosti in nam da neposreden pogled v duševnost. Tako lahko ugotovimo sanje, je subjektivna (doživljanje bolečine) in nepreverljiva (težave s komunikacijo).

32
Q

Opiši ekstraspekcijo!

A

EKSTRASPEKCIJA je vrsta opazovanje. Je opazovanje vsega, kar vidimo navzven - mimika, drža, kretnje, govor).

  • je opazovanje drugih
  • je bolj objektivna in je preverljiva
  • lahko uporabimo za dojenčke, malčke in duševne bolnike
  • če človek ve, da je opazovan spremeni svoje vedenje
33
Q

Naštej raziskovalne tehnike!

A

RAZISKOVALNE TEHNIKE so: intervju, anketa/vprašalnik, ocenjevalne lestvice, psihološki test)

34
Q

Kaj je intervju?

A

INTERVJU je ustna raziskovalna tehnika, s katero poskušamo priti do podatkov o neki temi. Je individualna tehnika in ima osebni stik.

35
Q

Katere vrste intervjuja poznamo? + opiši jih!

A

Poznamo 2 vrsti intervjuja:

  1. STRUKTURIRAN (v raziskavah):
    - ista vprašanja v istem vrstnem redu za vse spraševance
    - pogoji za vse enaki, bolj objektiven, odgovore lahko primerjamo
    - slabosti: manj poglobljen, manj sproščen
  2. NESTRUKTURIRAN (pri psihologu, svetovanje):
    - podana je samo tema
    - vprašanja oblikujemo na osnovi odgovorov
    - bolj poglobljen, bolj sproščen
36
Q

Kaj je anketa/vprašalnik?

A

VPRAŠALNIK je pisna tehnika, s katero poskušamo priti do informacij, ni osebnega stika.
Če vprašalnik rešuje večje število ljudi, rečemo ANKETA.

37
Q

Kakšne tipe vprašanj poznamo pri vprašalniku?

A

Poznamo 2 tipa vprašanj:
- ODPRTI TIP vprašanj (navedeno vprašanje + prazen prostor za odgovore) –> nisi omejen, težka obdelava, manjša motiviranost za reševanje
- ZAPRTI TIP vprašanj (podano vprašanje + podani so odgovori) –> lažje obdelamo, večja motiviranost za reševanje, človek je omejen
+ KOMBINIRAN TIP (če med odgovori ne najdeš svojega odgovora, zato piše Drugo)

38
Q

Kaj je ocenjevalna lestvica?

A

OCENJEVALNA LESTVICA je vrsta raziskovalne tehnike, s katero ugotavljamo stopnjo razvitosti nekega pojava.

39
Q

Kakšne vrste ocenjevalnih lestvic poznamo?

A

Poznamo 4 vrste ocenjevalnih lestvic:
- številska ocenjevalna lestvica –> 1 2 3 4 5
- opisna ocenjevalna lestvica –> nikoli redko včasih pogosto vedno
- kombinirana ocenjevalna lestvica –> 1 (nikoli) 2 (redko) 3 (včasih) 4 (pogosto) 5 (vedno)
- grafične ocenjevalna lestvice –> označimo na premici
neumen I———————-I inteligenten
nežen I————————I grob
reven I———————–I bogat

40
Q

Kaj je psihološki test in kakšne teste poznamo?

A

PSIHOLOŠKI TEST je standardiziran pripomoček za merjenje osebnostnih lastnosti.
Poznamo:
- TESTI SPOSOBNOST (IQ testi, testi ustvarjalnosti)
- TESTI OSEBNOSTI (značilnosti temperamenta, značaja, interesov)
Vsak tak test je standardiziran (pogoji enaki za vse), in časovno omejeni + določene norme imamo

41
Q

Kakšne so merske karakteristike pri psihološkem testu?

A

Merske karakteristike pri psihološkem testu:

  • OBJEKTIVNOST (ni subjektivnih dejavnikov)
  • ZANESLJIVOST (če test ponovimo, moramo dobiti isti rezultat)
  • VELJAVNOST (z njim merimo tisto, za kar je bil narejen)
  • OBČUTLJIVOST (z njim ugotavljamo tudi manjše razlike)
42
Q

Naštej temeljne dejavnike človekovega razvoja!

A

Temeljni dejavniki človekovega razvoja so:
- DEDNOST
- OKOLJE
- dednost + okolje –> interakcija
Vedno sta oba, ampak vedno en bolj vpliva.

43
Q

Kaj je nativizem in kaj empirizem?

A

NATIVIZEM poudarja vlogo dednosti, zanemarja okolje.

EMPIRIZEM poudarja vlogo okolja, zanemarja dednost.

44
Q

Kaj je dednosti in kaj je dedljivost?

A

DEDNOST je dejavnik, ki je zapisan v genih in geni so nosilci informacij, kako se bo neka lastnost razvila in do kakšne meje.
DEDLJIVOST je stadistična ocena, ki vpliva na dednosti na neko osebnostno lastnost. Giblje se od 0 do 100%.

45
Q

Kakšne so raziskave za ugotavljanje dedljivosti?

A

Raziskave za ugotavljanje dedljivosti:

  1. Primerjali so sorodniške pare (starše-otroke, brate-sestre)
  2. Primerjava posvojenih otrok s posvojitelji in biološkimi starši
  3. Primerjava enojajčnih dvojčkov v različnih okoljih
  4. Primerjave enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov v istem okolju.
46
Q

Opiši okolje kot dejavnik človekovega razvoja!

A

Okolje je celota nepodedovanih vplivov, ki oblikujejo posameznika. Na osebo začne že delovati ob spočetju.
Še bolj je okolje pomembno, ko se otrok rodi, še posebej prva leta, ker se otrok uči (razvoj).

47
Q

Opiši čustveno in socialno deprivacijo!

A

ČUSTVENA DEPRIVACIJA:

  • pri otrocih, ki živijo v sirotišnici
  • ker otrok nima ljubeče skrbi
  • okvarjen razvoj (traume)

SOCIALNA DEPRIVACIJA:

  • otegnitev socialnih stikov
  • ˝volčji otroci˝
48
Q

Opiši okolje, ki si ga člani delijo!

A
  1. SOCIALNO EKONOMSKI STATUS STARŠEV določa izobrazna staršev in finance
  2. VZGOJNI STIL:
    - avtoritarni: zelo stroga vzgoja –> negativna samopodoba, poskuša podrediti druge, fizična kazen
    - avtoritativni: pravila postavijo starši, pri tem upoštevajo starost in samostojnost m ni fizične kazni –> razvije odgovorno in samostojno osebo
    - permisivno: otroci so glavni, nimajo mej –> osebe razvajene, neodgovorne, egoistične
  3. VREDNOTE (vrednostni sistem družine)
49
Q

Opiši okolje, ki si ga člani ne delijo!

A
  1. VRSTNI RED OTROKA (do prvorojenih so starši bolj strogi, najmlajši je najbolj zahteven)
  2. SPOL (starši se drugače obnašajo do sina kot do hčerke
  3. BOLEZEN (če nekdo zboli, so starši bolj posveteni tistemu in ostali so bolj zapostavljeni)
  4. DRUŽBA (vrtec, šola, treningi, prijatelji, učitelji)
50
Q

Kakšna je prepletenost dednosti in okolja?

A

Dednost in okolje se prepletata, vendar njun vpliv težko ločimo (npr. družina)
Primer: inteligentnost
- bolj inteligenti starši imajo bolj inteligente otroke (vzgoja + geni)

Psihologija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions