Dušeni procesi Flashcards
Naštej kognitivne procese!
Kognitivni procesi so:
- OBČUTENJE in ZAZNAVANJE
- UČENJE
- MIŠLJENJE
Kaj je občutenje in zaznavanje?
OBČUTENJE je sprejemanje dražljajev iz okolja, pretvorba v živčno vzburjenje.
ZAZNAVANJE je proces organizacije in interpretacija občutkov.
Opiši shemo občutenja in zaznavanja!
dražljaji –> občutenje –> zaznavna organizacija –> zaznavna interpretacija
Kaj so dražljaji in čutni organi?
DRAŽLJAJI so energetski procesi, preko katerih dobimo informacije iz okolja in organizma.
ČUTNI ORGANI sprejemajo informacije.
Naštej dražljaje, občutke in čutne organe!
DRAŽLJAJ –> OBČUTEK –> ČUTNI ORGAN
svetlobni d. –> vid –> oko
mehanski d. –> tip, bolečina, sluh –> koža, uho
kemijski d. –> vonj, okus –> nos, jezik
toplotni d. –> toplo, hladno –> koža
Opiši nastanek občutkov in zaznav!
Dražljaj deluje na čutni organ (čutnice), v njih se dražljaj spremeni v živčno vzburjenje in to gre po živčnih vlaknih v možgane. To gre v primarno senzorno središče - občutek. Sekundarno ali asociacisko senzorno središče - zaznava.
Naštej vloge občutkov in zaznav!
- Preko občutkov in zaznav, dobimo informacije iz okolja. Največ preko vida in sluha.
- Orientacija v okolju
- Omogočajo nam komunikacijo (sluh, vid)
- Omogočajo nam višje kognitivne procese (učenje in mišljenje)
- varujejo nas pred nevarnostjo (vid, sluh, vonj) + bolečina
Kaj je pozornost?
Pozornost je proces usmerjenosti, na omejeno število dražljajev. Tisti dražljaji na katere smo pozorni, pridejo jasno v našo zavest, ostali potemnijo (ne pridejo v zavest). Funkcija pozornosti je selekcija dražljajev.
Primer: Doma delaš nalogo, vsi nekaj delajo. Če se skoncentriraš na nalogo jo lahko narediš, ostalim ne dovoliš, da pridejo v zavest.
Kakšen je obseg pozornosti?
Količina dražljajev, ki jih v trenutku jasno zaznamo - odvisno od starosti (odrasli: 5 - 9 enot; otroci: 2 - 3 enote).
Kakšno je trajanje in kakšna je jakost pozornosti?
TRAJANJE: koliko časa si na nekaj pozoren (odvisno od motivacije)
JAKOST: ali intenzivnost, kako močno si pozoren na neko stvar (odvisno od motivacije)
Naštej zunanje dejavnike pozornosti!
ZUNANJI DEJ. POZORNOSTI –> nenamerni in kratkotrajni:
- INTENZIVNOST dražljaja (močnejši kot je dražljaj, prej pritegne našo pozornost - velik pok, močna svetloba)
- MOČNOST dražljaja (večji kot je dražljaj, prej pritegne našo pozornost - jumbo plakati, velika revija)
- TRAJANJE, PONAVLJANJE, KONTRAST (zvonenje telefona, kontrastne barve, ponavljanje reklam)
- VRSTA dražljaja (lučke/sirena rešilca, visoki toni)
- GIBANJE in SPREMEMBE (signalizacija v prometu)
Naštej notranje dejavnike pozornosti!
NOTRANJI DEJ. POZORNOSTI –> dolgotrajni in namenski
- MOTIVI (če te nekaj zanima, si na to bolj pozoren)
- ČUSTVA (ljudje, ki v nas vzbujajo čustva, pritegnejo pozornost)
- IZKUŠNJE (če imaš z nečem izkušnje, si na to bolj pozoren)
Naštej zmotne zaznave!
Zmotne zaznave so:
- ILUZIJE
- HALUCINACIJE
Kaj so iluzije? + kaj so razlogi?
ILUZIJE so zmotne zaznave, kjer dražljaj deluje na čutni organ, vendar ga mi iz različnih razlogov napačno zaznamo.
Razlogi:
- psihološki dejavniki: čustva (nekdo hodi po temi, in ga je strah, ker je gledal grozljivko, in vidi človeka v grmu, ki ga ni), motivi (pričakuješ prijatelja, v daljavi vidiš človeka in začneš mahati, ker misliš, da je prijatelj)
- fizikalni dejavniki: človek na neko vrsto dražljajev reagira z iluzijo (iz čolna gledaš veslo in se vidi kot zlomljeno; cesta se poleti zdi mokra), optične iluzije
Opiši halucinacije!
Dražljaj ne deluje na čutni organ, nastanejo zaradi nenormalnih procesov v organizmu (izčrpanost, visoka temperatura).
Kaj je učenje?
Učenje je spreminjanje dejavnosti, pod vplivom izkušenj in z razmeroma trajnim učinkom. Je pridobivanje izkušenj.
Kakšne vrste učenja poznamo?
Poznamo:
- ENOSTAVNO učenje: mišljenje ni prisotno (klasično in instrumentalno pogojevanje, modelno učenje)
- BESEDNO učenje
Kaj je klasično pogojevanje?
KLASIČNO POGOJEVANJE je vrsta enostavnega učenja, kjer se osebek nauči neobičajnih odzivov na nevtralni dražljaj, ker sta se dva dražljaja skupaj ponovila.
Preučeval ga je PAVLOV.
Kaj so elementi klasičnega pogojevanja?
ELEMENTI KLASIČNEGA POGOJEVANJA:
- brezpogojni dražljaj (povzroči prirojeno reakcijo)
- brezpogojni odziv (refleks) - avtomatizirani odziv
- pogojni dražljaj (vsak nevtralni dražljaj, ki v procesu učenja povzroči enako reakcijo kot brezpogojni dražljaj)
- pogojni odziv (naučena reakcija na pogojni odziv)
Opiši rezultate Pavlovega eksperimenta!
Princip stičnosti - dražljaja se morata časovno skupaj ponoviti.
S klasičnim pogojevanjem se oblikuje vedenje, ki je neodvisno od naše volje
Kaj je generalizacija?
GENERALIZACIJA ali POSPLOŠEVANJE je reagiranje na dražljaje, ki so podobni pogojnemu.
Kaj je instrumentalno pogojevanje?
INSTRUMENTALNO pogojevanje je vrsta enostavnega učenja, kjer je verjetnost ponavljanja vedenja odvisna od posledic, ki ga ima to vedenje. Posledice so lahko pozitivne ali negativne (vedenje bo izginilo).
Imamo 2 elementa:
- PODKREPITVE so vsi dražljaji s katerimi podkrepimo oz. povečamo verjetnost ponavljanja (nagrada)
- KAZNI: preprečimo, da bi se vedenje ponavljajo.
Kaj je vloga nagrade pri učenju?
Vloga NAGRADE:
- pozitivno: pozitivna čustva, poveča motivacijo, poveča se samospoštovanje/samozavest
- negativno: vedno se pričakuje nagrada, brez nagrade ni aktivnosti, nerealna samopodoba
Kaj je vloga kazni pri učenju?
Vloga KAZNI:
- pozitivno: prepreči neustrezno vedenje, motivira za ustrezno vedenje
- negativno: negativna čustva, upad samospoštovanja, strah pred kaznijo in kaznovalcem, človek se navadi na kazen in ga ne motivira več
Kdo je preučeval instrumentalno pogojevanje?
Instrumentalno pogojevanje je preučeval SKINNER: Skinnerjev zaboj
- delal poskuse na živalih (dresura živali)
- vzgoja otrok
Primerjaj klasično in instrumentalno pogojevanje!
PODOBNOSTI:
- oba sta enostavni obliki učenja
RAZLIKE:
- s klas. pogojevanjem oblikujemo reflekse, ki jih ne moremo kontrolirati
- instrumentalno pogojevanje je odvisno od naše volje in oblikujemo aktivno vedenje
Kaj je modelno učenje/posnemanje?
MODELNO UČENJE/POSNEMANJE je oblika enostavnega učenja, pri katerem se novega vedenja naučimo zgolj z opazovanjem modela. Ni nujno potrebna lastna izkušnja. Je značilno za človeka in zahteva 2 osebi. Na ta način se učijo predvsem otroci.
Naštej elemente modelnega učenja!
- POZORNOST (vedenje v okolju je potrebno opazit)
- ZAPOMNITEV (vedenje, ki smo ga opazili, si moramo zapomnit)
- PONOVITEV (ni nujna)
- MOTIVACIJA (učenec mora biti motiviran, da bo vedenje ponavljalo, odvisno je od posledic
- POSLEDICA MODELOVEGA UČENJA
- ZNAČILNOSTI MODELA: privlačnost, izstopanje, podobnost
- ČUSTVEN ODNOS MED MODELOM IN POSNEMOVALCEM (starši in otroci –> čustven odnos)
Kdo je preučeval modelno učenje?
Modelno učenje je preučeval BRANDURO, z lutko Bobo.
Lutka Bobo:
- 1,5 m lutka
- predšolski otroci
- en odrasel začel boksati lutko
- ko jim vzamejo najljubšo igračo, tudi oni začnejo pretepati lutko
ZAKLJUČEK: otroci se agresivnega vedenja naučijo preko posnemanja
MODELNO UČENJE je najpomembnejše pri socializaciji človeka
Kaj je besedno učenje in kako ga delimo?
BESEDNO UČENJE je učenje besed in drugih simbolov (številke, kemijski znaki…)
Delimo ga na:
- Besedno učenje nižje ravni (kratkotrajno)
- Besedno učenje višje ravni
Opiši besedno učenje nižje ravni!
BESEDNO UČENJE NIŽJE RAVNI
Učenec ponovi gradivo na enak način, kot se ga je naučil (učenje na pamet) - pesmi, poštevanka, nepravilni glagoli…
Opiši besedno učenje višje ravni!
BESEDNO UČENJE VIŠJE RAVNI
Je smiselno besedno učenje. V gradivo se moramo poglobit in ga razumeti. To gradivo znamo povedati s svojimi besedami, znamo ga povezati med sabo, znamo ga uporabljati v različnih okoliščinah, ga prepoznamo v različnih situacijah, znamo povedati svoje primere.
Kaj je pomnjenje?
POMNJENJE je proces osvajanja, ohranjanja in obnavljanja gradiva.
Kaj je osvajanje, ohranjanje in obnavljanje?
OSVAJANJE je pridobivanje informacij. OHRANJANJE je shranjevanje informacij v spomin. OBNAVLJANJE je ozaveščanje naučenega: - priklic --> aktivno obnavljanje - prepoznavanje gradiva - prihranek pri času
Opiši trenutni ali senzorni spomin!
TRENUTNI ali SENZORNI SPOMIN je vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacijo v takšni obliki, kot jo najprej občutimo.
Trajanje je od 1 do 3 sekunde.
V tem spominu je vse iz okolja, vsebine v trenutnem spominu ne razumemo, ker je prekratek čas (npr. pisanje po nareku).
Gradivo na katerega smo pozorni gre v kratkotrajni alo delovni spomin.
Opiši kratkotrajni ali delovni spomin!
KRATKOTRAJNI ali DELOVNI SPOMIN je vrsta spomina, kjer se novi podatki začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz dolgotrajnega spomina. Informacija dobi pomen.
Trajanje je od 15 do 40 sekund. Majhen obseg: 5-9 enot.
Je center naše zavesti. Kar v nekem trenutku razmišljamo. Ta spomin je aktiven, moramo biti pozorni na gradivo, drugače izgine.
V njem potekajo vsi kognitivni procesi.
Opiši dolgotrajni spomin!
DOLGOTRAJNI SPOMIN
Z organiziranjem in povezovanjem spravljamo podatke v dolgotrajni spomin. To je vrsta spomina, kjer je shranjeno neomejeno št. informacij, ki so med seboj povezane in organizirane, kar nam omogoča obnovo.
Trajanje je odvisno od obnavljanja.
Povezani so v pojmove mreže. Podatke lahko ohranimo kot predstave. Ko podatke potrebujemo jih obnovimo.
Kakšne so značilnosti prenosa v dolgotrajni spomin?
- najbolj si zapomnimo tisto, kar se učimo na začetku in koncu nekega učenja
- izstopajoče besede
- konkretne besede, ki jih lahko povežemo v kategorijo, kar nas je čustveno vznemirilo
Kaj je ohranjanje in pozabljanje?
OHRANJANJE je vztrajanje spominskih sledi v možgane.
POZABLJANJE je brisanje spominskih sledi v možganih.
Kateri vrsti sprememb ločimo pri ohranjanju in pozabljanju?
Ločimo dve vrste sprememb:
- KOLIČINSKE SPREMEMBE v procesu pozabljanja
- KAKOVOSTNE SPREMEMBE v ohranjanju gradiva
Opiši količinske spremembe!
Ebbinghaus je preučeval količinske spremembe, preko nesmiselnih zlogov.
Ugotovil je: takoj po učenju je pozabljanje največje, potem se upočasni, nikoli ne pozabimo vsega.
Opiši kakovostne spremembe!
Bartlett je preučeval kakovostne spremembe, preko pripovedovanja zgodb z indijsko tematiko (druga kultura)
Kakovostne spremembe:
- zgodba se skrajša (podrobnosti, imena se izgubijo)
- pomen zgodbe se spremeni
- zgodba postane bolj konvencionalna (prilagodi se socialni oz. kulturni sredni poslušalca)
Naštej dejavnike, ki vplivajo na pozabljanje!
- starost
- metoda učenja
- smiselnost gradiva
- motivacija/zanimivost gradiva
- utrjenost gradiva
Naštej ukrepe s katerimi omilimo pozabljanje!
- ponavljanje
- redno učenje
- povezovanje snovi
- osmišljanje gradiva
- iskanje primerov
- uporaba mnemonike –> to so spominske opore
Kako delimo dejavnike učenja?
Dejavnike učenja delimo na ZUNANJE (fizikalni, socialni dejavniki) in NOTRANJI (fiziološki, psihološki dejavniki).
Naštej zunanje dejavnike učenja!
ZUNANJI DEJAVNIKI:
1. Fizikalni:
temperatura, hrup/tišina, osvetljenost, prezračenost, vsi učni pripomočki pri roki, distraktorji umaknjeni, vreme
2. Socialni:
družina, šola, širša družbena skupnost, vrstniki
Naštej notranje dejavnike učenja!
NOTRANJI DEJAVNIKI:
1. Fiziološki:
stanje našega organizma (utrujenost, spočitost, naspanost, bolezni, naglušnost, slabovidnost, jutranji oz. večerni tip)
2. Psihološki:
sposobnosti (inteligentnost, ustvarjalnost), motivacija (vztrajnost); ločimo zunanjo motivacijo (iz okolja) in notranjo motivacijo; učni stil: vidni, slušni, kinestetični (to kar sam naredi, vnaša gibanje v učenje); osebnostne lastnosti (trema, samozavest); čustva: šibka - pozitivna čustva, močna čustva blokirajo učenje
Naštej in opiši načela organizacije zaznav!
- LIK IN PODLAGA: Lik je v centru pozornosti, podlaga je nekaj nejasnega v ozadju.
- NAČELO BLIŽINE: Dražljaji, ki so blizu skupaj, jih zaznamo kot celoto.
- NAČELO PODOBNOSTI: Dražljaji, ki so podobni, zaznamo, kot celoto.
- NAČRLO ZAPRTOSTI: Element vidimo kot celoto, kljub temu, da nekaj manjka.
Opiši mišljenje!
MIŠLJENJE v širšem smislu –> vsi procesi, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanj, spominjanje, sklepanje, domišljija)
MIŠLJENJE v ožjem smislu –> reševanje miselnih problemov
Naštej vrste mišljenja!
VRSTE MIŠLJENJA:
- realistično in domišljijsko mišljenje
- konkretno in abstraktno mišljenje
- konvergentno in divergentno mišljenje
