Ustno spraševanje 3. letnik Flashcards

1
Q

Defineraj polinom. Kej so stopnja, vodilni koeficient in prosti člen polinoma?

A
  • polinom je realna funkcija realne sprejemljivke (p: IR -> IR), dana s predpisom: p(x) = anx^n + an-1x^n-1+…+ a1x +a0
  • n je stopnja polinoma
  • an je vodilni koeficient
  • a0 prosti člen polinoma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako množimo polinome? Kakšna je stopnja produktov dveh polinomov?

A
  • pri množenju polinoma p1(x) s polinom p2(x) upoštevamo razčlenitveni zakon in pravilo za množenje potenc z enakimi osnovami
  • produkt polinomov je polinom. Stopnja produkta je enaka vsoti stopenj posameznih polinomov.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Povejte osnovni izrek o deljenju

A
  • osnovni izrek o deljenju polinomov:
    p(x) = k(x) * q(x) + r(x)
  • k(x) je količnik pri deljenju s polinom p
  • stopnja polinoma r(x) je manjša od stopnje polinoma q(X) (st r(x) < st q(x))
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Koliko realnih ničel ima lahko polinom stopnje n?

A
  • polinom stopnje n ima lahko največ n realnih ničel.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Polinom p stopnje n naj ima n paroma različnih ničel. Kako lahko zapišemo predpis polinoma p, da bodo iz njega razvidne vse njegove ničle?

A
  • p(x) = a(x - x1) … (x - xn), pri čemer so x1, x2, … xn ničle polinoma
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Koliko realnih ničel ima lahko polinom tretje stopnje? Navedi vse možnosti.

A
  • polinom tretje stopnje ima v množici koristnih števil C natanko tri ničle. Kompleksne ničle polinoma z realnimi koeficienti v konjugiranih parih, vsaj ena realna ničle. Možni rešitvi:
  • tri realne ničle
  • ena realna ničle in par konjugirano kompleksnih ničel.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Povejte primer polinoma četrte stopnje z realnimi koeficienti

A
  • p(x) = x^4 - 5x^2 - 4
  • p(x) = (x - 2) (x + 1) (x + i) (x - i)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kako poiščemo ničle in pole racionalne funkcije?

A
  • racionalna funkcija je kvocient dveh tujih si polinomov f(x) = p(x)/q(x)
  • ničla racionalne funkcije je ničla polinoma v steči:
    f(x) = 0 <=> p(x) = 0
  • pol racionalne funkcije je ničla polinoma v imenovalcu, je torej rešitev enačbe q(x) = 0.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naj bo 0 x ničla racionalne funkcije . f Razložite obnašanje funkcije f v dovolj majhni okolici ničle 0 . x Navedite vse možnosti.

A
  • v okolici ničle x0 se racionalna funkcija obnaša podobno kot polinom v števcu
  • x0 lihe stopnje, prehod skozi ničlo zamenja predznak. Graf funkcije v ničli seka abscisno os
  • x0 sode stopnje, funkcije pri prehodu skozi ničlo ohrani predznak. Graf funkcije se v ničli dotakne abscisne osi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Naj bo 0 x pol racionalne funkcije . f Razložite obnašanje funkcije f v dovolj majhni okolici pola 0 . x Navedite vse možnosti.

A
  • v polu racionalna funkcija ni definirana
  • x0 pol lihe stopnje, funkcija pri prehodu skozi pol spremeni predznak
  • x0 pol sode stopnje, funkcija pri prehodu skozi pol ohrani predznak
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Naj ima racionalna funkcija f vse ničle in pole na intervalu (a, b) Razložite obnašanje racionalne funkcije f izven intervala (a, b) Navedite vse možnosti.

A
  • racionalna funkcija spremeni predznak le v ničlah ali polih funkcije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kdaj ima graf racionalne funkcije vodoravno asimptoto? Kako izračunamo njeno enačbo?

A
  • st p(x) < st q(x) je abscisna od vodoravna asimptota grafa racionalne funkcije
  • če st p(x) = st q(x) ima graf racionalne funkcije vodoravno asimptoto y = c, c ni 0
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Povejte primer racionalne funkcije, katere graf ima asimptoto z enačbo y = 2

A
  • graf racionalne funkcije f(x) = 2x - 1/ x - 1 ima y = 2
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Definirajte funkcijo sinus. Koliko je osnovna perioda funkcije sinus? Povejte vse ničle funkcije sinus.

A
  • sinx je enak ordinati točke, v kateri premični krak kota seka enotsko krožnico s središčem v koordinatnem izhodišču
  • osnovna perioda: 2π
  • ničle: xk = kπ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

V katerih točkah ima funkcija sinus maksimum in v katerih minimum?

A
  • maksimalno: x = π/2 + 2kπ, k € Z, in ima vrednost 1
  • minimalna: 3π/2 + 2kπ, ima vrednost -1
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Definirajte funkcijo kosinus.

A
  • cosx je enak abscisi točke, v kateri premični krak kota seka enotsko krožnico s središčem v koordinatnem izhodišču
17
Q

Koliko je osnovna perioda funkcije kosinus? Povejte vse ničle funkcije kosinus.

A
  • osnovna perioda: 2π
  • ničle: x = π/2 + kπ
18
Q

V katerih točkah ima funkcija kosinus maksimum in v katerih minimum?

A
  • maksimum: x = 2kπ
  • minimum: x = π + 2kπ
19
Q

Definirajte funkcijo tangens.

A
  • tanx je enak ordinati točke v kateri nosilka premičnega kraka kota seka tangento na enotsko krožnico v točki (1,0)
20
Q

Povejte definicijsko območje funkcije tangens.

A
  • Df = IR - {π/2 + kπ} - povsod definerana razen v polih
21
Q

Koliko je osnovna perioda funkcije tangens? Povejte vse ničle funkcije tangens.

A
  • osnovna perioda: π
  • ničle: x = kπ
22
Q

Za vsako izmed kotnih funkcij sinus, kosinus in tangens povejte, ali je soda oziroma liha.

A
  • lihe: sinus, tangens, kotangens
  • soda: cosinus
23
Q

Utemeljite odgovore iz prvega vprašanja

A
  • cos(-a) = cosa
  • sin(-a) = -sina
  • tan(-a) = -tana
  • cot(-a) = -cota
24
Q

Naj bo a ostri kot v danem pravokotnem trikotniku. Definirajte sinus, kosinus, tangens in kotangens kota a

A
  • sina = a/c
  • cosa = b/c
  • tana = a/b
  • cats = b/a
25
Q

Naj bo a poljuben kot, 0 < a < π/2. Povejte osnovno zvezo med sina in cosa ter jo dokaži

A
  • a^2 + b^2 = c^2
  • (a/c)^2 + (b/c)^2 = 1
  • sina^2 + cosa^2 = 1
26
Q

Povejte adicijska izreka za funkciji sinus in kosinus.

A
  • sin(x + y) = sinxcosy + cosxsiny
  • cos(x + y) = cosxcosy - sinxsiny
  • velja tudi:
  • sin (x - y) = sinxcosy - cosxsiny
  • cos (x - y) = cosxcosy + sinxsiny
27
Q

Izrazite sin2x in cos2x s sinx in cos . x Eno od formul dokažite.

A
  • sin2x = 2sinxcosx
  • cos2x = cosxcosx - sinxsinx = cos^2x - sin^2x
28
Q

Izračunajte vsa presečišča grafov funkcij sinus in kosinus.

A
  • abscise presečišč poiščemo z enačbo: sinx = cosx/: cosx
  • tanx = 1
  • x = π/4 + kπ
  • graf sekata v točkah:
  • T1(π/4 + kπ, √2/2), k je sodo število
  • T2(π/4 + kπ, -√2/2), k je liho število
29
Q

Povejte geometrijsko definicijo krožnice.

A
  • krožnica je množica točk T(X,y), ki so za r (polmer) oddaljene od izbrane točke S (središča).
30
Q

Povejte in izpeljite enačbo krožnice s polmerom r in s središčem v koordinatnem izhodišču.

A
  • d(T,S) = √(x-0)^2 + (y - 0)^2 = r
  • r^2 = x^2 + y^2
31
Q

Povejte enačbo krožnice s polmerom r in s središčem v točki S (p,q)

A
  • (x - p)^2 + (y - q)^2 = r^2
32
Q

Povejte geometrijsko definicijo elipse.

A
  • elipsa je množica točk T(x,y) v ravnini, za katere je vsota razdalj do dveh izbranih točk F1 in F2 (gorišč) konstantna.
  • d(T,F1) = r1
  • d(T,F2) = R2
  • r1 +r2 = 2a
33
Q

Povejte enačbo elipse s središčem v koordinatnem izhodišču in enačbo elipse s središčem v točki S (p, q) V obeh primerih naj bosta osi elipse vzporedni koordinatnima osema.

A
  • središčna lega: x^2/a^2 + y^2/b^2 = 1
  • S(p,q): (x - p)^2/a^2 + (y - q)^2/b^2 = 1
34
Q

Povejte geometrijsko definicijo hiperbole.

A
  • hiperbula je množica točk T (x, y) v ravnini, ki imajo stalno absolutno razliko razdalji od dveh izbranih točk F1 in F2 (gorišč).
  • |r2 - r1| = 2a
35
Q

Povejte enačbo hiperbole s središčem v koordinatnem izhodišču, katere osi ležita na koordinatnih oseh. Kako izračunamo enačbi njenih asimptot?

A
  • x^2/a^2 = -1, če sta temeni na osi y
  • x^2/a^2 = 1, če sta temeni na osi x
  • asimptoti: y = +- b/a * x