Učenje in pomnjenje Flashcards
Učenje in pomnjenje
= proces spreminjanja znanja ali vedenja
zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom
Proces učenja vključuje:
1| izkušnjo
2| pomnjenje
3| spreminjanje zaznavanja, razumevanja, doživljanja, vedenja
4| dolgotrajni učinek
Procese učenja psihologi različnih smeri različno opredeljujejo…
Česa se vse učimo?
Učenje
Reševanje problemov
Športne aktivnosti
Računanje
Osnovne življenjske funkcije (prehranjevanje, pitje…)
Jeziki
Komunikacijske veščine
Skrb za okolje
Finančna pismenost
Koncepti/predmeti
Pisanje&branje
Ustvarjanje&glasba
Kultura&bonton
Spretnosti za samostojnost/odraslost
Druge spec. spretnosti
Vožnja kolesa, avta…
Igre
Pomnjenje in pozabljanje
POMNJENJE
= proces usvajanja, ohranjanja in
obnavljanja informacij
POZABLJANJE
= izgubljanje ohranjenega gradiva;
nezmožnost obnoviti, prepoznati,
priklicati predhodno shranjenega
Vrste spomina
Tristopenjski model spomina
*Trenutni spomin (senzorni register)
=spomin, ki kratek čas shrani informacije v takšni obliki, kot jih najprej
občutimo; čutne info: 1-3 sek občutenje originalnega D (vidne podobne
fotografiji; slušne odmevu); obseg = velik… shrani skoraj vse info; možnost
selekcije in organizacije info za nadaljnjo predelavo, da se oblikuje zaznava
*Kratkotrajni (delovni) spomin
=spomin, v katerem se začasno shranijo nove informacije in v katerem se te nove informacije kombinirajo z informacijami iz
dolgotrajnega spomina; tako nova informacija dobi pomen; vsebina: tisto o čemer trenutno razmišljamo; v zavesti imamo
lahko omejeno št. info; obseg: 5 - 9 pomenskih enot, ki med seboj niso povezane (npr. številke); 14 do 40 sek si zapomnimo
info, če je v mislih ne ponavljamo/obdelujemo; v KS obdelujemo tudi info iz DS
*Dolgotrajni spomin
=spomin, v katerem je shranjeno neomejeno število info, ki so med seboj dobro povezane in organizirane; to omogoča njihovo
hitro obnavljanje; 1| info shranjene kot predstave (vidne, slušne, kinestetične) → predstavni spomin; ali pojmovne mreže (pojmi
in odnosi med njimi → pomen; t.i. semantični spomin; 2| info o postopkih (npr. vožnja kolesa, računanje…) → proceduralni
spomin; 3| dogodki z njimi povezana čustva iz pret. (npr. prva zaljubljenost) → epizodični spomin;
deklarativni = semantični + epizodični // = EKSPLICITNI SPOMIN (zavestni)
nedeklarativni = proceduralni // IMPLICITNI SPOMIN (nezavedni)
Strategije učenja
*miselni vzorci (=razvejana oblika zapisa s ključnimi besedami, ki jo
uporabljamo, potem ko smo snov že preučili; ‘naš vzorec misli na določeno
temo’)
*ponazoritve (= miselni vzorci, grafi, tabele in druge grafične oblike, s katerimi
prikazujemo bistvene podatke, ključne podrobnosti in odnose med njimi)
*povezovanje (=vsebino, ki se jo učimo skušamo povezati z našim že obstoječim znanjem)
*ponavljanje (=informacije ponavljamo, dokler jih nismo sposobni priklicati; metodo priklica
lahko uporabimo za manjše sklope ali pa npr. za celo poglavje)
*osmišljanje (=učno gradivo osmislimo s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja za boljšo
zapomnitev)
…
*izdelovanje zapiskov (=zapišemo podatke na svoj način, da si jih lažje
zapomnimo; ni avtomatično prepisovanje iz učb.!)
*podčrtavanje (=ko smo vsebino že prebrali in ocenili, kateri so ključni
podatki, te podatke podčrtamo)
*tehnika VŽN (=za povezovanje novih podatkov s predznanjem)
PVP3 (=ko želimo izluščiti bistvo iz besedila in si ga zapomniti)-tehnika PVP3
1| preleti gradivo
2| vprašaj se
3|preberi
4|ponovno preglej
5|poročaj
*Paukova bralna strategija (=za iskanje bistvenih idej, pomembnih
podrobnosti in za njihovo lažje pomnjenje)
*Paukova bralna strategija
1| Prvo branje
2| Drugo branje
3| Zapis pomembnih informacij v levo kolono
4|Zapis ključnih besed v desno kolono
5|Ponavljanje
6|Pisanje povzetka
*tehnika VŽN - Kaj že vem? Kaj želim izvedeti? Kaj sem se naučil?
Dejavniki učenja
FIZIKALNI
*vremenske razmere
*osvetljenost
*hrup
*temperatura
*urejenost
*zračnost prostora
PRIMER: Po vročini se je
v DD brez klime
bistveno težje učiti kot
v drugih letnih časih.
SOCIALNI
=ožje in širše
družbeno okolje
*družina
*SES
*šola
*izobraževalni
sistem v državi
PRIMER: Družina
pripisuje velik
pomen uspehu v
šoli, zato je otrok
bolj motiviran za
učenje (za svoj
uspeh je tudi
pogosto nagrajen).
FIZIOLOŠKI
=kratkotrajna (npr.
žeja, lakota…) ali
dolgotrajna telesna
stanja (npr.
slabovidnost,
kronične bolezni…)
*stanje čutil
*aktivnost ŽS
*hormonsko
neravnovesje
*telesna kondicija
*prehranjenost
PRIMER: Kadar smo
pod stresom, je
aktiviran naš SŽS in
se težje
osredotočimo na
učenje.
PSIHOLOŠKI
*umske in druge
sposobnosti
*učni stil
*učna motivacija
*čustva
PRIMER: Dijak je
nedavno dobil
punco, učna
motivacija se je
bistveno zmanjšala,
zato se dijak težje
uči in je postal manj
učno uspešen.
Učni stil
= kombinacija učnih strategij (načinov učenja), ki jih učenec običajno uporablja
=učenčev tipični način učenja
Na podlagi prevladujoče predelave podatkov ločimo:
*vidni učni stil
*slušni učni stil
*kinestetični učni stil
