Tretji test - sistematika

Question 1

Zakaj moramo organizme uvrščati v hierarhično urejen sistem?

Answer 1

Ker je organizmov veliko smo jih ljudje najprej uvrstili v sisteme zgolj zaradi praktičnega namena (užitnost, strupenost, zdravilnost), kasneje pa tudi zaradi lažje preglednosti glede evolucijskih sorodnosti med organizmi.
Hkrati nam imena skupin organizmov pomagajo pri komunikaciji, sistematika je tako temelj za vsako raziskavo in pogovor o organizmih.

Question 2

Katera je edina naravna sistemska kategorija?

Answer 2

Vrsta.

Question 3

Kdo je uvedel dvodelno poimenovanje vrst v latinskem jeziku in ureditev sistema v hierarhične skupine? Kako je sestavljeno ime vsake vrste?

Answer 3

Dvodelno poimenovanje vrst v latinskem jeziku je uvedel Carl Linné.
Ime vsake vrste je sestavljeno iz dveh besed: prva beseda je ime rodu v katerega vrsta spada, zapisana je z veliko začetnico, druga beseda pa je vrstni pridevek, ki ga pišemo z malo začetnico. Vrsta ima lahko v imenu še tretjo besedo, ki označuje podvrsto in tudi ta je zapisana z malo začetnico.

Question 4

Po vrsti od najširše do najožje poimenuj sistemske kategorije v sistemu.

Answer 4

domena
kraljestvo
deblo
razred
red
družina
rod
vrsta

Question 5

Za uspešno razvrščanje organizmov v sistem je pomembno da uporabimo zadostno število biološko pomembnih lastnosti. Večja podobnost med organizmi praviloma odraža njihovo večjo evolucijsko sorodnost. Če želimo pravilno uvrstiti organizme je potrebno upoštevati vse dokaze evolucije. Naštej področja, ki jih moramo upoštevati pri uvrščanju organizmov.

Answer 5

morfologija (oblika)
anatomija (zgradba)
genetika (dedovanja, zapis)
paleontologija (fosili)
biokemija (kemijska sestava)
geologija (kamninska sestava)
fiziologija (delovanje)

Question 6

Kaj velja za evolucijsko novost? Kaj pomeni enaka lastnost dveh vrst?

Answer 6

Pri evolucijski novosti velja, da ko se pojavi neka novost lahko le ta vrsto pripelje v nov biotop in omogoča vrstno razširjanje oz. nastanek novih vrst.
Vrsti imata lahko enako lastnost, ki predstavlja evolucijsko novost njunega nedavnega prednika, v tem primeru bi to pomenilo, da sta si vrsti bližnje sorodni.

Question 7

Na čem temelji sorodna sistematika?

Answer 7

Sorodna sistematika temelji na razvrščanju organizmov glede na njihovo evolucijsko sorodnost, zato ta sistem imenujemo evolucijski ali filogenetski sistem.

Question 8

Kaj je sistematika?

Answer 8

Sistematika je dinamična veda, ki obravnava raznolikost organizmov, ugotavlja evolucijske odnose med njimi in jih na tem temelju uvršča razvršča v sistem.

Question 9

Kakšne določevalne ključe poznamo?

Answer 9

Poljudno so najbolj uporabni slikovni ključi (pri rastlinah se pogosto uporabljajo ključi na osnovi barve cvetov). Za natančno in strokovno določanje pa uporabljamo dvovejnate ali dihotomne ključe. Tak ključ nas vodi od lastnosti do lastnosti opazovanega organizma pri vsaki lastnosti pa se moramo odločiti med dvema trditvama. Trditve se navadno nanašajo na morfološke značilnosti.

Question 10

Kaj odraža drevo življenja in katere organizme uvrščamo vanj?

Answer 10

Drevo življenja odraža evolucijsko sorodnost med organizmi.
Vanj poskušamo uvrstiti tako danes živeče, kot tudi že izumrle organizme.

Question 11

Naštej tri domene in šest kraljestev.

Answer 11

DOMENE: bakterije, arheje, evkarionti
KRALJESTVA: bakterije, arheje, protisti, rastline, glive, živali

Question 12

Opredeli se glede naštetih značilnosti za bakterije.
tip celice
jedrna ovojnica
membranski organeli
zgradba membrane
citoskelet
število kromosomov
oblika kromosoma
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin)
RNA-polimeraza
peptidoglikan v celični steni
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol
fotosinteza

Answer 12

tip celice: prokariontska
jedrna ovojnica: odsotna
membranski organeli: odsotni
zgradba membrane: nerazvejane maščobne kisline
citoskelet: odsoten
število kromosomov: en
oblika kromosoma: krožna
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov: ne
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin): zelo redki
RNA-polimeraza: en tip
peptidoglikan v celični steni: prisoten
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol: rast je zavrta
fotosinteza: pri nekaterih vrstah

Question 13

Opredeli se glede naštetih značilnosti za arheje.
tip celice
jedrna ovojnica
membranski organeli
zgradba membrane
citoskelet
število kromosomov
oblika kromosoma
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin)
RNA-polimeraza
peptidoglikan v celični steni
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol
fotosinteza

Answer 13

tip celice: prokariontska
jedrna ovojnica: odsotna
membranski organeli: odsotni
zgradba membrane: nekatere maščobne kisline so razvejane
citoskelet: odsoten
število kromosomov: en
oblika kromosoma: krožna
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov: pri nekaterih vrstah
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin): prisotni v nekaterih genih
RNA-polimeraza: več tipov
peptidoglikan v celični steni: odsoten
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol: rast ni zavrta
fotosinteza: odsotna

Question 14

Opredeli se glede naštetih značilnosti za evkarionte.
tip celice
jedrna ovojnica
membranski organeli
zgradba membrane
citoskelet
število kromosomov
oblika kromosoma
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin)
RNA-polimeraza
peptidoglikan v celični steni
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol
fotosinteza

Answer 14

tip celice: evkariontska
jedrna ovojnica: priostna
membranski organeli: prisotni
zgradba membrane: nerazvejane maščobne kisline
citoskelet: prisoten
število kromosomov: več kot en
oblika kromosoma: linearna
DNA ovita okrog posebnih beljakovin – histonov: da
introni v genih (vrinjena zaporedja v genih, ki ne zapisujejo aminokislin): prisotni
RNA-polimeraza: več tipov
peptidoglikan v celični steni: odsoten
reakcija na antibiotika streptomicin in kloramfenikol: rast ni zavrta
fotosinteza: pri nekaterih vrstah

Question 15

Na zemlji je več prokariontov/evkariontov.

Answer 15

prokariontov

Question 16

Kakšno presnovo imajo lahko bakterije?

Answer 16

Lahko avtotrofne ali heterotrofne. Heterotrofne bakterije so lahko zajedavci, simbionti ali razkrojevalci.
Bakterije lahko vršijo celično dihanje ali različna vrenja pri katerih dobijo ATP za delovanje.

Question 17

Ali so bakterije mnogocelični organizmi?

Answer 17

Enocelične bakterije se sicer lahko povezujejo med seboj z zdrizasto snovjo, vendar v tem primeru še ne govorimo o mnogoceličnem organizmu.

Question 18

Ali je arhej veliko, kje živijo?

Answer 18

V primerjavi z danes živečimi bakterijami so arheje revna skupina prokariontskih organizmov. Arheje danes živijo v ekstremnih okoljih (vročih vrelcih, zelo slanih okoljih, v močno kislih ali bazičnih okoljih). Na podlagi tega sklepamo, da je bilo v preteklosti teh arhej veliko, saj so bile takrat bolj ekstremne razmere.

Question 19

Katere organizme uvrščamo med protiste?

Answer 19

Med protiste uvrščamo vse evkarionte, ki jih ne moremo uvrstiti med tipične rastline, glive in živali (npr. alge, praživali,…). To kraljestvo ne odraža sorodnosti in obsega več evolucijsko ločenih vej.

Question 20

Kakšne so celice protistov?

Answer 20

Vsi protisti so evkarionti, njihove celice pa imajo bolj zapleteno zgradbo kot prokariontske celice. Razmejitev notranjosti na z membrano obdane organele jim omogoča delitev nalog znotraj celice in s tem bolj učinkovito delovanje celice.

Question 21

Kako se protisti razlikujejo med seboj?

Answer 21

• nekateri se sami premikajo (imajo gibalne organele – bički, migetalke), drugi ne
• nekateri imajo celično steno (zgrajeno iz različnih materialov), drugi ne
• tudi presnova je različna, nekateri so heterotrofi, drugi avtotrofi, spet tretji pa kombinacija obeh
• nekateri so enocelični, drugi kolonijski, tretji celo preprosti mnogocelični organizmi

Question 22

Kako označujemo enocelične heterotrofne organizme?

Answer 22

Praživali.

Question 23

Kako označujemo protiste, ki imajo celulozno celično steno in vršijo fotosintezo?

Answer 23

Zelene alge.

Question 24

Iz katerih protistov naj bi se razvile rastline glive in živali.

Answer 24

Kopenske zelene rastline naj bi se razvile iz sladkovodnih zelenih alg.
Glive in živali pa naj bi se razvile iz posebne skupine enoceličnih protistov z bički.

Question 25

Katere so posebnosti rastlinske celice?

Answer 25

Posebnost njihove celice so celične stena, ki vsebuje celulozo, velika vakuola in kloroplast (oziroma plastid). Celična stena je dokaj toga, poleg tega pa so sosednje celice zlepljene med seboj, zato so rastline negibljivi, pritrjeni organizmi. Znotraj vakuole je celični sok v katerem je voda, ki je nujno potrebna za fotosintezo, beljakovine, sladkorji, ioni, barvila, lahko tudi encimi. Ko je v vakuoli veliko vode naraste turgorski pritisk, ki pritiska na celično steno in tako rastlini daje pokončnost. Kloroplast pa rastlini omogoča, da opravlja fotosintezo.

Question 26

Zakaj zelena alga, ki je že bila večcelična ni rastlina?

Answer 26

Zelena alga je sicer večcelična, vendar znotraj telesa celice niso zelo specializirane za opravljanje različnih nalog, medtem pa ima kopenska rastlina vrsto različnih tkiv, ki opravljajo različne naloge in so organizirana v posebne organe.

Question 27

Naštej tri osnovne rastlinske organe in njihove naloge.

Answer 27

• v zemlji imajo korenine, ki služijo pritrjevanju in črpanju vode ter hranilnih snovi
• steblo podpira, nosi nadzemne dele rastlin in hkrati prevaja snovi iz korenin navzgor in iz nadzemnih delov navzdol
• list pa je pomemben za vršenje fotosinteze

Question 28

Naštej tri pomembne strukture rastlin in njihove naloge.

Answer 28

• listne reže omogočajo izmenjavo plinov (O2, CO2) in kontroliran transport vode
• kutikula/voskasta prevleka preprečuje nekontrolirano izhlapevanje vode skozi celotno površino, vendar voda lahko izhlapeva, in sicer skozi listne reže
• pojavijo se tudi prevajalna tkiva (pri algah jih ni, ker so ploščate in jih obdaja voda, tako da voda v vse dele rastline prehaja z difuzijo)

Question 29

Kateri dodatni organ imajo višje rastline?

Answer 29

Višje rastline imajo še razmnoževalne organe, kot so cvetovi in plodovi, v katerih je seme.

Question 30

Kaj veš o mahovih (rastišče, zgradba telesa, prevleka + naloga, korenine, sprejem potrebnih snovi, razmnoževanje, listne reže, delitev)?

Answer 30

• med vsemi skupinami rastlin so mahovi najslabše prilagojeni na življenje na kopnem, zato živijo predvsem v vlažnih rastiščih
• njihovo telo gradi slabo razvito steblo z drobnimi lističi
• mahovi imajo telo prevlečeno s tanko voskasto prevleko – kutikulo, ki zmanjšuje izgubo vode skozi površino telesa
• nimajo korenin, temveč rizoide, ki imajo funkcijo pritrjanja, ne pa tudi sprejemanja vode z mineralnimi snovmi
• potrebne snovi sprejemajo skozi celotno površino telesa, zato živijo v vlažnih okoljih
• poleg tega tudi nimajo tkiv za transport snovi na dolge razdalje
• pri razmnoževanju mahov je nujno potrebna voda, zato, da običkane moške spolne celice (spermatozoidi – imajo dva bička) priplavajo do ženske spolne celice
• listne reže se pri rastlinah odprejo samo tedaj, ko poteka fotosinteza, sicer so zaprte, ker zmanjšuje izgubo vode iz telesa
• mahovi imajo sicer zelo majhne listke, vendar imajo nekateri na njih listne reže, kar je pomembna evolucijska novost
• mahove delimo na preprostejše steljkaste in kompleksnejše listaste mahove.

Question 31

Kaj veš o praprotnicah (rastišče, organizacija, koreninski sistem, prevajalno tkivo, razmnoževanje, starost, vrh, delitev)?

Answer 31

• praprotnice so v primerjavi -mahovi precej bolje prilagojene na življenje na kopnem
• praprotnice so že prave kopenske rastline
• v primerjavi z mahovi imajo praprotnice tudi višjo stopnjo organizacije in delitve nalog znotraj telesa → celice so organizirane v različna tkiva, ki opravljajo različne naloge, od fotosinteze do prevajanja vode, mineralnih in organskih snovi na dolge razdalje
• imajo dobro razvit koreninski sistem in prevajalno tkivo, ki omogoča transport vode in mineralnih snovi iz korenin do stebla ter listov in obratno
• nekatere praprotnice imajo majhne liste, druge pa lahko zelo velike (saj so celične stene nekaterih celic debele in zelo trdne, kar daje telesu oporo – nekatere praprotnice so prava drevesa)
• pri razmnoževanju so praprotnice še vedno odvisne od vode in imajo spermatozoide (moške celice z dvema bičkoma)
• praprotnice so zelo stara skupina kopenskih rastlin, svoj vrh so doživele v paleozoiku, ko so bile drevesaste oblike, današnje praprotnice pa so zgolj manjši ostanek
• praprotnice delimo na lisičjakovce, presličevke in praproti

Question 32

Kaj je seme?

Answer 32

Seme je struktura v kateri je zarodek, ki je v semenu je zavarovan pred izsušitvijo s posebno semensko ovojnico.

Question 33

Kaj veš o golosemenkah (začetek, vrh, razmnoževanje, seme, predstavniki)?

Answer 33

• njihov razvoj se je začel v paleozoiku, vrhunec pa so doživele v mezozoiku
• drevesaste golosemenke so v karbonu rasle v močvirnih gozdovih skupaj s praprotnicami, ki so tedaj prevladale, konec paleozoika pa so se pričela močvirja sušiti in v spremenjenih okoljskih razmerah so bile golosemenke uspešnejše od praprotnic
• danes na Zemlji raste le še okoli 100 drevesnih vrst golosemenk
• pri razmnoževanju niso več odvisne od vode, moške spolne celice so pred izsušitvijo zavarovane v pelodnem zrnu in jih raznaša veter, zato jih imenujemo vetrocvetke
• seme, ki nastane po oploditvi moške spolne celice z žensko je nezaščiteno in leži na površini plodnih lusk
• v skupino golosemenk spadajo smreka, jelka, bor, macesen, ruševje, brini, ciprese, ginko

Question 34

Kaj veš o kritosemenkah (razvoj, prevladujoče rastline, osnovni proizvajalci, seme, plod, opraševanje)?

Answer 34

• razvile so se proti koncu mezozoika, sredi krede so začele postajati prevladujoče rastline v kopenskih ekosistemih in danes so prevladujoča skupina rastlin
• so osnovni proizvajalci in zato ključne za delovanje vseh ekosistemov
• kritosemenke so imele dve pomembni evolucijski novosti: cvet in seme zaprto v plodu
   seme se razvije v plodnici, okoli semena se tvori osemenje, vse skupaj imenujemo plod
• plod služi za ščitenje semena in služi tudi za njegovo razširjanje
• nekatere kritosemenke oprašuje/raznaša veter, zato jih imenujemo vetrocvetke, večino kritosemenk pa oprašujejo žuželke, zato jih imenujemo žužkocvetke
• odnos med žuželkami in žužkocvetkami je simbioza, pri kateri imata oba partnerja korist
  → žuželka se prehranjuje z medičino in pelodom v cvetovih, hkrati pa z ene rastline na drugo prenese pelod (moške spolne celice)
• prav zaradi tega je evolucijski razvoj kritosemenk močno povezan s privabljanjem žuželk

Question 35

Kaj je posebnost glivne celice?

Answer 35

Posebnost glivnih celic je celična stena, ki vsebuje hitin (močen, upogljiv polisaharid, ki vsebuje dušik), zato so negibljive.

Question 36

Opiši zgradbo glive.

Answer 36

Večcelično telo glive je zgrajeno iz celic, ki so razporejene v razvejane nitke ali hife. Te lahko rastejo izjemno hitro in povsem prepredejo vir hrane, rastejo pa tudi naprej po podlagi in iščejo nove vire hrane. Prepletu nitk rečemo micelij. Nekatere glive tvorijo tudi plodišča oz. trosnajke. Goba ali plodišče je zgrajena iz tesno prepletenih nitk. Na plodišču nastajajo v trosovniku trosi ali spore (po mejozi) s katerimi se gliva razmnožuje.

Question 37

Komu so glive evolucijsko bolj podobne: rastlinam ali živalim?

Answer 37

Glive nimajo sposobnosti fotosinteze, zaradi katere bi bile podobne rastlinam. Medtem pa imajo glive celično steno iz hitina, ki je gradnik hitinjače pri nekaterih živalih, hkrati pa je rezervna snov pri glivah tako kot pri živalih glikogen. Skupni prednik gliv in živali je bil verjetno vodni, heterotrofni evkariont z bičkom.

Question 38

Opiši prebavo gliv.

Answer 38

Glive so heterotrofni organizmi, ki sprejemajo hranilne snovi z vsrkavanjem majhnih organskih molekul iz okolja. Hrano ‘‘prebavljajo’’ zunaj telesa, saj v okolico izločajo prebavne encime, ki večje organske spojine razgradijo v manjše, te pa gliva lahko vsrka v svoje telo.

Question 39

Viri hrane gliv so različni, zato poznamo več vrst gliv glede na prehranjevanje.

Answer 39

• razkrojevalce, ki razgrajajo odmrle organizme (se prehranjujejo z odmrlimi organizmi)
• zajedavce, ki zajedajo žive organizme in jim povzročajo škodo
• simbionte oz. mutualiste, ki živijo v simbiozi z drugimi organizmi in si med seboj pomagajo ter so odvisni en od drugega

Question 40

Opiši sožitja, ki jih lahko tvorijo glive.

Answer 40

Lišaj:
- lišaj gradita gliva in zelena alga/modrozelena cepljivka/cianobakterija
- naloga glive je da iz zraku vsrka vodo in druge anorganske snovi ter jih del odda algi
- alga vrši fotosintezo pri kateri izdela organske snovi, ki jih odda tudi glivi

Mikoriza:
- večina dreves je z koreninami povezana z glivami
- gliva iz zemlje črpa vodo in mineralne snovi in jih del odda rastlini
- rastlina pa glivi nudi asimilacijske produkte (tiste, ki jih sama izdela)

Question 41

Kaj so živali?

Answer 41

Živali so večcelični heterotrofni organizmi, ki prevzemajo organske snovi iz okolja v obliki hrane, ki jo pojedo in nato prebavijo znotraj telesa, v prebavilu.

Question 42

Kaj je značilnost živalskih celic?

Answer 42

Značilnost živalskih celic je, da nimajo celične stene, kar jim omogoča gibljivost.

Question 43

Iz česa so se razvile živali?

Answer 43

Iz kolonijskih bičkarjev.

Question 44

S čim je povezana somernost telesa in kako to vpliva nanjo?

Answer 44

Somernost telesa je povezana z načinom življenja živali. Zvezdasto somerne živali so večinoma pritrjene ali pa se počasi gibajo ali pasivno plavajo z vodnim tokom, pri čemer se z okoljem enakovredno srečujejo vse strani njihovega telesa. Dvobočno somerne živali pa se večinoma aktivno gibajo. Na prednjem delu telesa, ki je pri gibanju prvi v stiku z novim okoljem se zato pojavijo oči in druge čutila.

Question 45

Kaj veš o spužvah (pritrjenost, habitat, celice/tkiva, prehrana, notranje ogrodje)?

Answer 45

• spužve so pritrjene živali, večina vrst je morskih nekaj pa jih živi tudi v celinskih vodah
• celice sicer niso organizirane v prava tkiva, vendar v telesu spužve obstajajo različni tipi celic, od katerih vsaka opravlja svojo nalogo → telo sestavljata dva sloja celic, med katerima je zdrizasta plast
  · celice povrhnjice pokrivajo telo
  · ameboidne celice, ki so v zdrizasti plasti lahko spreminjajo obliko in se kot amebe gibajo po zdrizu
  · notranje celice imajo bičke, saj je njihova naloga usmerjanje toka vode, saj utripajo in skrbijo za prehrano
• spužve so filtratorji, saj se prehranjujejo z delci hrane, ki jih vodni tok zanese v osrednjo votlino, tok vode skozi telo poganja gibanje bičkov → voda vstopa skozi dotekalke in izstopa skozi odtekalko, delci hrane vstopajo v notranje celice ob dnu bičkov z endocitozo, tu se delci hrane razgradijo
• spužve imajo notranje ogrodje, ki je lahko iz apnenca ali kremena, te elemente ogrodja, ki dajejo spužvi trdnost proizvajajo ameboidne celice

Question 46

Kaj veš o ožigalkarjih (starost, somernost, habitat, prehranjevanje, prebavilo, tekočina v prebavni votlini, posebne celice na telesni površini, metageneza, živčevje, skupine)?

Answer 46

• so evolucijsko najstarejša skupina pravih mnogoceličarjev
• med mnogoceličarji imajo edini evolucijsko izvirno zvezdasto somerno telo
• živijo izključno v morju, le nekateri trdoživnjaki tudi v celinskih vodah
• ožigalkarji so plenilci in lovke uporabljajo za lov majhnih živali in protistov in si z njimi potisnejo plen proti ustom
• njihovo prebavilo je vrečasto
• tekočina v prebavni votlini služi kot hidrostatski skelet, ki daje živali oporo in pomaga vzdrževati njeno obliko
• na telesni površini imajo posebne celice, ki služijo tako za obrambo kot za lov na plen → takšna posebna celice ima v svoji notranjosti zvito tanko nit – ožigalko, ki se ob dotiku sproži, nekateri ožigalkarji tem ko se zapičijo v plen ali napadalca vanj spustijo še strup
• ožigalkarji imajo lahko dve obliki zvezdasto somernega telesa, ki se v življenjskem ciklu pogosto menjata → to imenujemo metageneza:
  · polip (pritrjen)
  · meduze (klobukaste ali zvonaste oblike, prosto plavajo v vodi → lahko iztegujejo lovke ali skozi ustno-zadnjično odprtino iztisnejo vodo, ki ji požene naprej)
• ožigalkarji imajo živčevje, vendar nimajo možganov, njihovo živčevje je mrežasto razpredeno po celem telesu in povezano s čutilnimi celicami, ki so razporejene okrog celega oboda telesa → zato žival enakovredno zazna dražljaje iz vseh smeri in se nanje odzove
• tri skupine ožigalkarjev:
  · klobučnjaki
  · koralnjaki (ti tvorijo korale, pri katerih gre za simbiozo med algami in ožigalkarji)
  · trdoživnjaki

Question 47

Kaj veš o ploskih črvih (somernost, živčevje, telo, habitat, prebavilo, premikanje skupine)?

Answer 47

• so najpreprostejše dvobočno somerne živali → nastanek takega telesa je povezan s premikanjem v določeni smeri, tako se prednji del telesa pri srečuje z okoljem in zato tam potrebuje koncentracijo živčevja in čutila saj je lahko v okolju tudi plen ali plenilec
• na sprednjem delu telesa se pojavi koncentracija živčevja, po telesu pa potekata dve živčni vrvici
• njihovo telo je običajno tanko in trakasto
• živijo v morju, celinskih vodah in vlažnih kopenskih habitatih, mnoge vrste so tudi zajedavci
• imajo razvejano vrečasto prebavilo, telesna odprtina je na trebušni strani telesa, skozi to sprejemajo hrano in iztrebljajo neprebavljene snovi, razvejana prebavna votlina pa omogoča oskrbo vseh delov telesa s hranilnimi snovmi
• za premikanje lahko uporabljajo migetalke na trebušni površini telesa, lahko se premikajo tudi s krčenjem mišic – gre za premikanje po površini ali plavanje
• ploskve črve delimo na:
  · prostoživeče → vrtinčarji
  · zajedavce → sesači + trakulje

Question 48

Kaj veš o valjastih črvih (somernost, telo, habitat, prehrana, prebavilo, hidroskelet, levitev, živčevje, delitev)?

Answer 48

• imajo dvobočno somerno telo, ki je praviloma vitko in valjasto
• živijo v skoraj v vseh habitatih z organsko snovjo; najdemo jih v morjih in celinskih vodah, v vlažni prsti in v listnem odpadu
• hranijo se z odmrlimi deli organizmov, lahko tudi s plenilci
• gliste so pomembni razgrajevalci snovi v prsti ter na dnu jezer in oceanov
• pri njih se pojavi cevasto prebavilo in od tu dalje ga imajo vse živali → tako prebavilo ima dve odprtini in sicer ustno ter zadnjično → vsak del prebavila je specializiran za določeno nalogo, kar omogoča večjo učinkovitost delovanja organizma
• okrog prebavne cevi je votlina s tekočino, ki daje telesu trdnost, to se imenuje hidrostatsko ogrodje ali hidroskelet, krčenje vzdolžnih mišic pa omogoča značilno sunkovito gibanje → po tej votlini se vsi deli telesa oskrbujejo s hranilnimi snovmi, ki se vsrkajo v prebavilu
• telo glist je prekrito s trpežno, neživo prevleko – kutikolo; ko žival raste se tako večkrat levi
• živčevje je preprosto → v sprednjem delu je koncentracija živčevja, nato pa po trebušni strani potekata dve vrvici
• valjaste črve delimo na:
  · prostoživeče
  · zajedavce
• valjaste črve delimo na:
  · gliste
  · kotačnike
  · žive niti

Question 49

Kaj veš o mehkužcih (telo, lupina, habitat, prebavilo, kompleksna zgradba telesa, skupine)?

Answer 49

• imajo mehko telo, ki je primarno zaščiteno s trdo lupino
• večina živi v morju, nekateri tudi v celinskih vodah, polži pa so edini mehkužci, ki živijo na kopnem
• imajo cevasto prebavilo
• imajo kompleksno zgradbo telesa, ki ga razdelimo na:
  · nogo → njena glavna funkcija je premikanje
  · drobovnjak → v njem ležijo notranji organi, kot so prebavila, krvožilje, izločala in spolne žleze
  · plašč → pokriva drobovnjak in izloča lupino (plašč se lahko razteza čez rob drobovnjaka, tako nastane plaščna votlina, v kateri so pri vodnih mehkužcih škrge)
• skupine mehkužcev:
  · polži
  · školjke
  · glavonožci

Question 50

Opredeli se glede naštetih značilnosti za polže.
lupina
noga in premikanje
prehrana
krvožilje
živčevje in čutila (oči)
dihala

Answer 50

lupina: ena, zvita
noga in premikanje: noga izloča sluz, po kateri polži polzijo s krčenjem mišic v nogi
prehrana: raznolika (lahko so plenilci in mrhovinarji) v ustih imajo pogosto strgačo za trganje, nekateri plenilci imajo ob ustih bodico s strupom
krvožilje: nesklenjeno
živčevje in čutila (oči): da
dihala: škrge ali prekrvavljena plaščna votlina

Question 51

Opredeli se glede naštetih značilnosti za školjke.
lupina
noga in premikanje
prehrana
krvožilje
živčevje in čutila (oči)
dihala

Answer 51

lupina: dve, ki jih školjka odpira in zapira
noga in premikanje: skrita v lupini, nekatere imajo sekirasto in lahko celo plavajo
prehrana: so filtratorji (precejajo vodo s hranilnimi snovmi)
krvožilje: nesklenjno
živčevje in čutila (oči): redko
dihala: škrge

Question 52

Opredeli se glede naštetih značilnosti za glavonožce.
lupina
noga in premikanje
prehrana
krvožilje
živčevje in čutila (oči)
dihala

Answer 52

lupina: močno reducirano ali je nimajo (razen indijski brodnik, ki je živi fosil)
noga in premikanje: imajo nogo preoblikovano v lovke in lijak → skozi lijak iztisnejo vodo in se poženejo naprej, takrat spustijo tudi črnilo (črnilna žleza je v lijaku)
prehrana: so plenilci, v ustih imajo roževinast papagajev kljun
krvožilje: sklenjeno
živčevje in čutila (oči): zelo dobre oči
dihala: škrge

Question 53

Kaj veš o kolobarnikih (telo, kutikula, mišice, členjenost, prehrana deževnika, prebavilo, hidrostatsko ogrodje, živčevje, skupine)?

Answer 53

• imajo dolgo, črvasto telo, ki je zgrajeno iz mnogih zraščenih telesnih členov/kolobarjev
• telo je sestavljeno iz kolobarjev, ki so ločeni s pregradami
• koža izloča kutikulo, ki tanka in vlažna ter omogoča dihanje
• pod kutikulo so krožne in vzdolžne mišice, ki se izmenično krčijo in omogočajo presitaltično gibanje
• členjenost vzdolž telesa je bila pomembna pridobitev v evolucijskem razvoju različnih kompleksnih živali → členjenost omogoča večjo gibljivost telesa in se je evolucijsko verjetno razvila kot prilagoditev, ki omogoča hitrejše premikanje → deževniku členjeno telo omogoča plazenje in hitro zakopavanje prsti v primeru nevarnosti
• deževniki požirajo prst in iz nje s prebavo privzemajo hranilne snovi; neprebavljeno hrano, pomešano s sluzjo, ki jo izloča prebavilo, izrebljajo vedno na istih mestih na površju, zato jih lahko opazimo kot posebne ‘‘kupčke’’
• imajo cevasto prebavilo
• imajo hidrostatsko ogrodje, saj je v vsakem členu okrog prebavila votlina z vodo, ki omogoča čvrstost
• imajo sklenjeno krvožilje
• živčevje sestavljajo možgani in trebušnjača → v prednjem delu telesa imajo možgane/obžrelni obroč, po trebušni strani pa imajo živčne vrvice
• skupine kolobarnikov:
  · mnogoščetinci
  · maloščetinci (npr. deževnik)
  · pijavke (imajo dva priseska)

Question 54

Kaj veš o členonožcih (telo, zunanji skelet, členjenost okončin, gibanje, krvožilje, prebavilo, čutila, živčevje, skupine, delitev telesa posamezne skupine, hodilne okončine posamezne skupine, dodatna delitev skupin, posebnost žuželk)?

Answer 54

• njihovo telo je neenakomerno členjeno, razdeljeno je na odseke, kot so glava, oprsje in zadek, odseki so lahko tudi povezani
• zunanji skelet je trda kutikula (sestavljena iz beljakovin in polisaharida hitina), ki daje zaščito in oporo ter omogoča gibanje, ker je trda in ne raste se morajo živali leviti
• imajo členjene hodilne in druge okončine (npr. antene)
• gibanje omogočajo mišice pritrjene na notranji del skeleta
• pri kopenskih členonožcih so dihala traheje ali vzdušnice, pri vodnih pa škrge
• krvožilje je nesklenjeno → ker so dihala posebna in traheje omogočajo prenos kisika do vseh celic, jim sklenjeno krvožilje ne bi prineslo večje prednosti
• imajo cevasto prebavilo → začetek prebavila/ustni del je različno preoblikovan glede na način prehranjevanja
• njihova čutila so dobro razvita in različna, zaradi svoje razvitosti zahtevajo dober možganski sistem (nekateri imajo zelo razvito sestavljeno oko)
• v glavi imajo možgane, trebušnjača pa poteka po trebušni strani
• skupine členonožcev so:
  · raki
  · pipalkarji
  · žuželke
  · stonoge

DELITEV TELESA:
raki → glava je povezana z nekaj členi oprsja + zadek
pipalkarji → glavoprsje + zadek
žuželke → glava + oprsje + zadek
stonoge → glava + enakomerno členjeno telo
HODILNE OKONČINE:
raki → različno
pipalkarji → 4 pare
žuželke → 3 pare
stonoge → na vsakem členu en par
 
Podskupine členonožcev:
- Raki:
· deseteronožci (jastog, potočni rak, rakovica)
· mokrice (živijo v vlažnih prsteh, so zelo občutljive na onesnaževanje, zato se jih lahko uporablja kot bioindikatorje)
· postranice (v rekah)
· raki vitičnjaki (odrasi osebki so pritrjeni, ličinke pa ne)
· vodne bolhe (plavajo z razcepljenimi tipalkami)

• Pipalkarji:
  · pajki (imajo glavoprsje in zadek, imajo strupnik z bodalom, strup vsebuje encime tako da poteka zunanja prebava, pletejo mreže)
  · ščipalci (škorpijon – na zadku ima strupnik)
  · paščipalci (so zelo majhni, merijo zgolj nekaj milimetrov, nimajo strupnika, s prednjimi kleščami drobijo biomaso)
  · pršice (klop – glavoprsje ima povezano z zadkom, prenašajo meningitis → virusno vnetje možganskih ovojnic in boreliozo → bakterijsko vnetje)
  · suhe južine (glavoprsje je povezano z zadkom, ne delajo mrež, nimajo strupnika)
• Žuželke:
  · krilate
  · nekrilate

Posebnosti žuželk:
- večina žuželk je krilatih in ima na oprsju dva para kril
- krila so izrastki kutikule na oprsju
- imajo zanimiv ontogenetski razvoj, saj lahko doživijo:
· popolno preobrazbo (jajčece → ličinka → buba → odrasla žival) (npr. hrošči, metulji)
· nepopolno preobrazbo (jajčece → mladostni stadij → odrasla žival)

• Stonoge:
  · strige
  · dvojnonoge/železne kačice

 

Question 55

Kaj veš o iglokožcih (kakšni so, somernost, notranje ogrodje, bodice, vodni sistem, prebavilo, kje so usta in kje zadnjična odprtina, skupine iglokožcev)?

Answer 55

• so počasne ali pritrjene morske živali
• telo odraslih živali je zvezdasto somerno, medtem pa je ličinka, ki se razvije iz oplojenega jajčeca dvobočno somerna
• pri iglokožcih se je zvezdasta somernost razvila sekundarno, zaradi pritrjenega načina življenja oz. počasnega gibanja iglokožcev
• notranje ogrodje je zgrajeno iz ploščic, bodice pa so gibljivo pritrjene na te ploščice
• bodice na površini morskih zvezd in morskih ježkov služijo obrambi
• posebnost iglokožcev je vodni sistem, ki ga gradi sistem cevk v notranjosti telesa, ki omogoča transport snovi, dihanje in premikanje
• sistem cevk se konča z mehkimi iztegljivimi nožicami, ki omogočajo premikanje → krčenje mišic povzroči, da se voda iztisne iz nožice in te se podaljšajo, ob sprostitvi mišic pa se voda vrne v vodni sistem, nožice pa se skrajšajo
• vodni sistem je z okoljem povezan preko sitaste ploščice, ki je na zgornji strani telesa morske zvezde
• iglokožci imajo cevasto prebavilo, usta so na spodnji strani, zadnjična odprtina pa na zgornji
• glavni del prebavila je želodec
• v osrednjem delu telesa je glavni snop živcev urejen v obroč, po en snop živcev pa iz njega vodi v vsak krak
• skupine iglokožcev:
  · morske zvezde (iz osrednjega dela telesa na široko prehaja v krake, ima izjemno sposobnost regeneracije, so plenilci)
  · kačjerepi (iz osrednjega dela telesa izhajajo ozki kraki)
  · morski ježki (po večini so vsejedi, gre za filtratorje)
  · morske lilije (so filtratorji, so pritrjene in imajo deset krakov – 5 krakov, ki se potem razdeli še na dva dela)
  · brizgači (morska kumara - imajo sposobnost regeneracije prebavila, ko so ogrožene izbljuvajo prebavilo in ga kasneje lahko regenerirajo)

Question 56

Kaj veš o strunarjih (ime, 4 skupne značilnosti, koga uvrščamo)?

Answer 56

• ime so dobili po hrbtni struni
• strunarji imajo štiri skupne značilnosti, ki se pojavljajo pri njihovih zarodkih, včasih pa tudi pri odraslih osebkih:
  · hrbtenjača → hrbtno cevasto živčevje
  · hrbtna struna → prožna vzdolžna opora v obliki palice med prebavilom in hrbtenjačo
  · škržno črevo → specializirani del prebavne cevi z usti, ki ima več vlog – prehranjevalno, prebavno in izločalno
  · rep → del telesa za zadnjično odprtino
• med strunarje spadajo:
  · brezglavci (škrgoustka → vse življenje ima razvite vse strunarske znake)
  · plaščarji
  · vretenčarji
• pri odraslih živalih je včasih te značilnosti težko prepoznati; pri odraslem človeku se hrbtna struna ohrani le kot ploščice hrustanca med vretenci v hrbtenici, vse lastnosti strunarjev pa so opazne pri 5 tednov starem človeškem zarodku

Question 57

Kaj veš o brezglavcih (dolžina, značilnosti, hrbtna struna, možgani)?

Answer 57

• brezglavci so do 5 cm dolge vitke morske živali, ki tudi kot odrasle ohranijo vse štiri skupne značilnosti strunarjev
• za oporo telesa imajo hrbtno struno, nimajo pa hrbtenice
• imajo le zelo majhne možgane – majhno odebelitev na prednjem delu hrbtenjače – in nimajo lobanje

Question 58

Kaj veš o vretenčarjih (68 skupnih značilnosti, koga uvrščamo)?

Answer 58

• vretenčarji imajo osem skupnih značilnosti:
  · hrbtenica (ni več hrbtne strune), ki je zgrajena iz vretenc, skupaj z lobanjo in drugimi kostmi tvori notranje ogrodje/okostje, ki je lahko koščeno ali hrustančno ali oboje
  · živčevje je zgrajeno iz osrednjega/centralnega živčevja (možgani + hrbtenjača) in obrobnega/perifernega živčevja (ostali živci, ki gredo po telesu)
  · parne okončine, ki so prilagojene na način gibanja
  · koža, ki je zgrajena iz povrhnjice in usnjice, ki sta večplastni
  · prebavilo je dobro razvito in cevasto
  · izločala so ledvice
  · dihala so škrge, pljuča ali koža (samo pri dvoživkah)
  · krvožilje je sklenjeno in sestavljeno iz srca in krvnih žil
• med vretenčarje uvrščamo:
  izločala so ledvice
  · obloustke
  · ribe (hrustančnice + kostnice)
  · dvoživke
  · plazilce
  · sesalce

Question 59

Kaj veš o oblostkah (čeljust, prehrana, evolucijske pridobitve, možgani, notranje ogrodje)?

Answer 59

• zgodnji vretenčarji so živeli v vodi in niso imeli čeljusti, med današnjimi vretenčarji brez čeljusti so piškurji, ki se z usti prisesajo na večje ribe in sesajo njihovo kri - zajedavstvo
• v primerjavi z brezglavci imajo piškurji pomembne evolucijske pridobitve:
  · glava z lobanjo → lobanja ščiti možgane na prednjem delu hrbtenjače
  · hrbtna struna, okrog katere so že zametki vretenc → zametki vretenc obdajajo in ščitijo hrbtenjačo
• z razvojem večjih možganov je povezano izrazito kopičenje čutil (npr. oči) na glavi
• njihovo notranje ogrodje je še vedno iz hrustanca

Question 60

Kaj veš o ribah na splošno (evolucijska novost, oblika, plavuti, luske, dihala, skupine)?

Answer 60

• pomembna evolucijska novost je čeljust → s sklepoma gibljivo povezani elementi ogrodja ob ustih (čeljust odpre možnost za nov način prehranjevanja – plenilstvo, lahko lovijo in jejo raznolik plen)
• ribe imajo različno razvite čeljusti, saj se prehranjujejo različno
• njihovo telo je hidrodinamične oblike
• imajo parne prsne in trebušne plavuti ter neparne plavuti (repna, hrbtna,…)
• v koži nastajajo luske
• dihajo s škrgami, ki ležijo v škržni votlini
• skupine:
  · hrustančnice
  · kostnice

Question 61

Kaj veš o hrustančnicah (ogrodje, repna plavut, gobec, usta, škržne reže + njihova lega, zakaj morajo stalno plavati
luske, predstavniki)?

Answer 61

• njihovo celotno ogrodje je iz prožnega hrustanca
• imajo nesimetrično repno plavut (sicer jo ima tudi jeseter, ki je kostnica, vendar gre v tem primeru za izjemo)
• njihov gobec (del od ust naprej) je podaljšan, usta pa ležijo spodaj
• imajo 5-7 škržnih rež, ki ležijo v predeljeni škržni votlini in nimajo ribjega poklopca, prva škrga se imenuje štrčnica
• skozi škrge mora stalno teči voda, ki prinaša kisik in odnaša ogljikov dioksid, zato da je ta pretok vode omogočen morajo hrustančnice stalno plavati
• telo je pokrito s trdimi luskami, ki prebadajo kožo, luske pa imajo zgradbo kot zobje
• predstavniki hrustančnic: morski psi in skati

Question 62

Kaj veš o kostnicah (habitat, velikost skupine, ogrodje, luske, repna plavut, škrge, ribji mehur, zakaj ‘‘hlastajo za zrakom’’, delitev)?

Answer 62

• živijo lahko v morju ali celinskih vodah
• kostnice so največja skupina vretenčarjev
• njihovo ogrodje je vsaj deloma koščeno, predvsem lobanja
• kosti so ojačane s kalcijem
• kostnice imajo koščene luske, ki jih pokriva povrhnjica, v povrhnjici pa so sluzne žleze, zato so kostnice sluzaste
• njihova repna plavut je večinoma simetrična
• škrge ležijo v enotni škržni votlini, ki jo pokriva gibljiv poklopec, kostnice z gibanjem poklopca poganjajo tok vode skozi škrge, zato lahko dihajo tudi ko mirujejo
• večina kostnic ima ribji mehur, to je s plinom napolnjen vrečast izrastek prednjega dela prebavila, ki ima dobro prekrvavljeno steno, riba lahko uravnava velikost ribjega mehurja in se zato lahko tudi dviga in spušča v vodi, prav zato ribji mehur imenujemo hidrostatski organ → kostnice lahko zato nepremično ‘‘lebdijo’’ v vodi in pri tem varčujejo z energijo, za razliko od kostnic morski pes, ki bi prenehal plavati, ne bi mogel dihati, hkrati pa bi počasi potonil na dno
• pri nekaterih kostnicah je ribji mehur povezan s prebavilom, kar jim omogoča, da v primeru nizke koncentracije kisika v vodi požirajo zrak, zrak zajamejo v ribji mehur, kisik pa nato skozi prekrvavljeno steno mehurja vstopi v kri, v tem primeru je ribji mehur je dodatno dihalo, ki deluje kot preprosta pljuča, prav zato ribe na vodni površini ‘‘hlastajo’’ za zrakom
• ta sposobnost za prevzem kisika je ena od ključnih evolucijskih novosti, ki je omogočila prehod vretenčarjev na kopno
• delimo jih na: žarkoplavutarice (poimenovane so po tankih, prožnih skeletnih ‘‘žarkih’’ na plavutih) in mesnatoplavutarice (imajo mišičaste parne plavuti, podprte z debelejšimi kostmi → fosilni in drugi dokazi kažejo, da se je ena od evolucijskih linij mesnatoplavutaric, ki je imela plavuti podprte z močnimi kostmi in je ribji mehur uporabljala kot preprosta pljuča, postopno prilagodila na življenje na kopnem, iz njih naj bi se razvile dvoživke – prvi kopenski vretenčarji)

Question 63

Kaj veš o dvoživkah (iz koga naj bi potekal evolucijski razvoj, pomembni evolucijski novosti, razmnoževanje, razvojni krog, površina telesa, neotenija, delitev)?

Answer 63

• evolucijski razvoj dvoživk naj bi potekal iz rib mesnatoplavutaric, ki so že imele v plavutih močne kosti in so uporabljale ribji mehur kot dodatno dihalo – pljuča
• za prehod na kopno sta pomembni evolucijski novosti pljuča, ki omogočajo dihanje na kopnem in štiri noge, ki omogočajo učinkovito gibanje na kopnem → pljuča so se postopno razvila iz ribjega mehurja, noge pa iz mišičastih parnih plavuti mesnatoplavutaric pred približno 360 milijoni let
• v ontogenetskem razvoju dvoživk lahko opazimo filogenetski razvoj vretenčarjev pri prehodu na kopno
• dvoživke še niso tipične kopenske živali, saj so v ontogenetskem razvoju vezane na vodo med razmnoževanjem, ker njihova jajca nimajo lupine in se na kopnem hitro izsušijo (žabe na primer večino življenja preživijo na kopnem, po parjenju pa jajca odložijo v vodo)
• Razvojni krog dvoživk:
  · zarodek se razvije v paglavca to je breznogi vodni rastlinojed z zunanjimi škrgami in dolgim repom
  · ko se paglavec razvija v žabo, se njegovo telo zelo spremeni; mlada žabica, ki iz vode zleze na kopno in postane žužkojed ima štiri noge in pljuča namesto škrg
  · odrasle žabe najpogosteje živijo v vlažnih habitatih, kot so tropski deževni gozd in močvirja, med drugim jim vlažno okolje ustreza, ker morajo kožo ohranjati vlažno, saj skozi njo sprejemajo kisik v telo in s tem dopolnjujejo delovanje preprostih pljuč
• površina kože je vlažna in sluzasta, v njej so tudi številne strupne žleze (nekatere žabe v tropskih gozdovih so zelo strupene
• človeška ribica/močeril živi v jamah kraško-dinarskega področja, zaradi pogojev v okolju ima kot odrasel osebek še mladostniške znake (npr. zunanje škrge), ta pojav imenujemo mladorodnost/neotenija
• dvoživke delimo na:
  · repate (pupki, človeške ribice, močeradi)
  · brezrepe (žabe, krastače, urhi)

Question 64

Kaj veš o plazilcih (evolucijska novost, razvoj zarodka, kakšne so ovojnice in kaj omogočajo, dihala, zaščita pred izsuševanjem, najbolj razširjeni, delitev + opis)?

Answer 64

• so prvi vretenčarji, ki so povsem kopenske živali, v ontogenetskem razvoju niso več vezane na vodo
• tisti plazilci, ki živijo v vodi so ta življenjski prostor osvojili kasneje v evolucijskem razvoju (kot delfini in mroži pri sesalcih)
• pomembna evolucijska novost pri osvajanju kopnega so bile dodatne zarodkove ovojnice, ki zarodek varujejo pred izsušitvijo
• zarodek se razvija v tekočini v jajcu, obdaja ga več zarodkovih ovojnic, ki ga varujejo pred izsušitvijo in mehanskimi poškodbami (PLAZILCI + SESALCI = AMNIOTI → zato, ker zarodek leži v amnionski ovojnici – pri sesalcih je to maternica)
• te ovojnice so tanke in omogočajo izmenjavo dihalnih plinov
• dihala plazilcev so dobro razvita pljuča, ptiči pa imajo pljuča povezana še s pljučnimi mehovi, temu rečemo pretočna pljuča
• plazilci so se pred izsuševanjem na kopnem zavarovali z debelo kožo pokrito z luskami in ploščami, ptiči pa s perjem
• plazilci so bili v mezozoiku mnogo bolj razširjeni, številčni in raznoliki kot danes (to obdobje včasih imenujemo kar ‘‘obdobje plazilcev’’)
• najbolj razširjena in raznolika skupina plazilcev so bili dinozavri
• med današnje plazilce uvrščamo:
  · želve
• živijo v vodi
• imajo precej sposobna pljuča, tako da so lahko potopljene dalj časa
• so pokrite s ploščami, okostje pa je vezano na te plošče
• avtohtona slovenska želva je močvirska sklednica

· krokodile
- so mesojedci

· kače
- imajo strupnike, te ugriznejo in ne pičijo
- kača s sikanjem okuša zrak, če zazna hrano bo šla v tisto smer
- modras, gad, gož, kobranka, smokulja, belouška črnika

· kuščarje
- so mesojedci
- imajo noge, izjema je slepič
- nimajo strupnikov, imajo pa med zobmi pogosto bakterije, ki so lahko zelo nevarne

· ptice
- dinozavri so živeli v mezozoiku in so verjetno izumrli zaradi padca meteorita nekje v predelu Srednje Amerike pred 65 milijoni let, takrat so izumrli vsi dinozavri razen ene evolucijske linije, ki je preživela do danes, to so ptice
- ptice so se razvile iz majhnih dvonogih dinozavrov v mezozoiku
- perje naj bi se razvilo preden so začele ptice aktivno leteti, zato naj bi bila prvotna funkcija perja toplotna izolacija ali pa je perje služilo za privabljanje spolnih partnerjev – spolni dimorfizem
- arheopteriks je star fosil ptiča, na katerem so opazni znaki večine plazilcev (zobje v kljunu, kremplji na krilih, dolg rep z vretenci, polne kosti) ter znaki današnjih ptičev (kljun, perje, peruti, krajši rep)
- večina današnjih ptic ima evolucijske prilagoditve za let po zraku → prednje okončine so spremenjene v peruti, k zmanjšanju teže telesa prispevajo kratek rep z majhnim številom vretenc, pero z votlo osjo ter močne in izredno lahke votle kosti, ptice imajo tudi zelo močne letalne mišice
- letenje zahteva veliko energije, zato imajo ptice visoko stopnjo presnove, aktivno vzdržujejo stalno telesno temperaturo (≈ 43°C), imajo učinkovit krvožilni sistem in pljuča, ki omogočajo zelo učinkovit prevzem kisika iz zraka
- ptice imajo tudi zelo dobro razvita čutila (njihov vid je morda najboljši med vretenčarji)

Question 65

Kaj veš o sesalcih (kdaj se ločijo od skupne veje s plazilci, prvi sesalci, kopno + drugi življenjski prostori, evolucijski pridobitvi, prilagoditev na prehranjevanje,  ločimo tri glavne evolucijske veje sesalcev, ki se razlikujejo po razvitosti mladiča ob skotitvi)

Answer 65

 
Sesalci:
- evolucijska veja sesalcev se je ločila od skupne veje s plazilci pred približno 200 milijoni let
- prvi sesalci so bili majhni, kopenski in verjetno nočni žužkojedi organizmi
- zelo raznoliki so postali po izumrtju dinozavrov
- skupni prednik vseh sesalcev je bil kopenska žival in tudi večina današnjih sesalcev je kopenskih, vendar so nekateri sesalci (npr. kiti, delfini, tjulnji) sekundarno poiskali življenjski prostor v vodi, netopirji pa so osvojili zračni prostor, letenje jim omogočajo prhuti, ki so kožne gube razpete med prstnicami
- glavni evolucijski pridobitvi sesalcev sta dlaka, ki kot izolator pomaga vzdrževati telesno temperaturo (omogoča termoregulacijo), in mlečne žleze, ki proizvajajo mleko za prehranjevanje mladičev (s tem je povezana tudi dolgotrajna skrb za mladiče)
- sesalci tako kot ptice aktivno uravnavajo telesno temperaturo (so homeotermni), imajo visoko stopnjo presnove in učinkovit dihalni ter krvožilni sistem
- pri različnih skupinah sesalcev je zobovje prilagojeno na različne načine prehranjevanja (npr. zveri, glodavci, žužkojedi, prežvekovalci)

• ločimo tri glavne evolucijske veje sesalcev, ki se razlikujejo po razvitosti mladiča ob skotitvi:
  · stokovci (kljunaš, kljunati ježek)
• ležejo jajca, ko pa se mladiči izvalijo sesajo mleko pri materi
• živijo večinoma v vodi, gnezdo naredijo pod zemljo, do gnezda pa vodi rov, ki gre skozi vodo, tako, da je gnezdo dobro zavarovano
• imajo roževinast kljun

· vrečarji (kenguru, koala, oposum)
- kotijo žive mladiče, ki pa so majhni in nerazviti, nadaljnje se razvijajo v posebni vreči v materinem telesu, v kateri so izvodila mlečne žleze, tako v vreči mladiči pijejo materino mleko
- mladiči dolgo časa živijo pri materi in se ob nevarnosti skrijejo v njeno vrečo

· placentalni sesalci
- poimenovalni so po kompleksi placenti – posteljici v maternici
- ležijo v tekočini in obdajajo jih ovojnice
- posteljica je povezana s krvotokom iz katerega prihajajo hranilne snovi in kisik, vanj pa se izločajo odpadne snovi in ogljikov dioksid
- preko popkovine so zarodki vezani na posteljico, ki je povezava med zarodkom in materjo, ne gre za direktno povezavo, saj je stena kapilare ta mejnik med materjo in zarodkom
- njihovi mladički se skotijo dokaj razviti in se v zgodnjem življenju prehranjujejo z materinim mlekom
- pri različnih vrstah imamo različno dolgo obdobje skrbi za mladiče