Drugi test - Evolucija Flashcards
Razloži Lemarckovo teorijo spreminjanja organizmov.
On je menil, da zaporedja fosilov različnih organizmov razložimo le s postopnim spreminjanjem organizmov skozi daljša časovna obdobja – vrste torej niso nespremenljive.
Razloži evolucijsko teorijo.
Charles Darwin pa je z evolucijsko teorijo razložil še na kakšen način se spreminjajo. Glavni Darwinovi ugotovitvi sta bili, da so vse oblike življenja nastale iz skupnega prednika na temelju dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanjem in da je mehanizem, ki povzroča to postopno spreminjanje, naravni izbor.
Naštej predpostavke, na katerih temelji Darwinova evolucijska teorija.
1) osebki se med seboj razlikujemo
2) osebki imajo več potomcev, kot staršev
3) glede na to, da so dobrine omejene, mnogi potomci ne preživijo
Ker mnogi osebki ne preživijo prihaja med njimi do tekmovanja oz. poteka boj za obstanek. Le ta poteka zgolj med osebki iste vrste. Boj za obstanek je dejansko boj za razmnoževanje. Nekateri so seveda boljši kot drugi, najuspešnejši se tudi uspešno razmnožujejo in imajo veliko število uspešnih potomcev.
Če je uspešnost osebka odvisna od dednih lastnosti potem bodo tudi potomci imeli te lastnosti in bod uspešni. Pogostost te ugodne lastnosti se skozi generacije povečuje, ker se manj uspešna zmanjšuje.
Prenos lastnosti pri nespolnem in spolnem razmnoževanju - kakšne lastnosti imajo potomci v primerjavi s starši?
NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE – potomci so enaki
SPOLNO RAZMNOŽEVANJE – potomci so različni
Zakaj je za evolucijo pomembno spolno razmnoževanje?
Ker omogoča raznolikost/variabilnost med potomci. Okolje se stalno spreminja, zato imajo različni potomci različno uspešnost v okolju, če pa želimo doseči različne potomce in s tem večjo možnost za obstanek vrste, saj bodo vsaj nekateri potomci imeli take lastnosti, ki jim bodo omogočile preživetje pa potrebujemo spolno razmnoževanje.
Kaj izbira okolje?
Okolje s svojimi zahtevami ‘‘izbira’’ fenotipe, ki bodo preživeli, se uspešno razmnožili in s tem prenesli svoje gene v naslednji rod.
Kaj je posledica postopnega spreminjanja z naravnim izborom?
Prilagojenost na okolje.
Kaj so prilagoditve ali adaptacije?
Prilagoditve ali adaptacije so lastnosti organizma, ki povečujejo njegovo uspešnost v danem okolju. Kar pomeni, da povečujejo njegovo sposobnost preživetja in s tem razmnoževanja.
Kako se razvijejo prilagoditve?
Prilagoditve se razvijejo postopoma z mutacijami in prek delovanja naravnega izbora, ki veča pogostost koristnih alelov v populaciji.
Kaj je vrsta?
Vrsta je skupina populacij katere pripadniki se lahko medsebojni razmnožujejo in imajo plodne potomce.
Vrsta je edina naravna/resnična kategorija živih bitji.
Kaj je populacija?
Populacija je skupina osebkov iste vrste, ki živijo ob istem času, na istem prostoru in se med seboj dejansko razmnožujejo. Populacija je najmanjša enota evolucije.
Kaj je populacijska genetika?
Populacijska genetika je veda, ki preučuje genski sestav (frekvenca alelov oz. pogostost alelov + selektivni vplivi) populacije.
Kaj je čezmerno potomstvo ali hiperprodukcija?
Čezmerno potomstvo ali hiperprodukcija je pojav, pri katerem imajo organizmi izjemno sposobnost razmnoževanja, načeloma imajo veliko več potomcev, kot jih lahko preživi.
Koliko potomcev v naravi preživi na daljši čas?
Preživi toliko potomcev, kot je staršev.
Od česa je odvisno, koliko potomcev preživi?
Odvisno je od nosilnosti okolja.
Razloži pojem nosilnost okolja in kakšna je njegova povezava z velikostjo populacije.
Nosilnost okolja določajo številni neživi dejavniki (razpoložljiv prostor, količina svetlobe, podnebne razmere, količina mineralnih snovi, število bivališč - dupla, jazbišča) in živi dejavniki okolja (količina hrane, število plenilcev, število zajedavcev in simbiontov).
Velikost populacije stalno niha okrog nosilnosti okolja.
Kaj je genotip?
Genotip sestavljajo vse dedne lastnosti organizma.
Kaj je fenotip?
Fenotip sestavljajo vse izražene lastnosti organizma.
Kaj poleg genotipa še vpliva na izražene lastnosti oz. fenotip?
Nanje vplivajo tudi različni dejavniki okolja. Vse fenotipske lastnosti niso zapisane v genih, saj nanje vpliva tudi okolje.
Kaj je naravni izbor?
Naravni izbor je proces, ki izbira izražene lastnosti, ki so zapisane v genotipu, torej je za naravni izbor pomembna samo dedna komponenta raznolikosti osebkov v populaciji.
Posledica česa je dedna raznolikost?
Dedna raznolikost je posledica mutacij in spolnega razmnoževanja. Mutacije omogočajo nastanek novih alelov, ki dajejo nove lastnosti.
Kaj omogočajo mutacije?
Mutacije omogočajo nastanek novih alelov, ki dajejo nove lastnosti.
Kaj omogoča spolno razmnoževanje?
Spolno razmnoževanje (mejoza) omogoča mešanje in rekombinacijo alelov v spolne celice.
Razloži naključnost ali nenaključnost mutacij, rekombinacije alelov med spolnim razmnoževanjem (mejozo) in naravnega izbora.
Mutacije in rekombinacije alelov med spolnim razmnoževanjem (mejozo) so naključne, medtem pa naravni izbor ni naključen, saj vedno izbere najboljšo možnost (mutacijo ali rekombinacijo alelov) glede na trenutne razmere v okolju.
Osebki z različnimi lastnostmi, imajo tako različno verjetnost preživetja, glede na trenutne razmere v okolju.
Kaj sestavlja genski sklad populacije?
Genski sklad populacije sestavljajo vsi aleli neke populacije v danem trenutku.
Kaj je pogostost/frekvenca alela?
Pogostost/frekvenca alela je njegov delež glede na vse alele v populaciji.
Kdo prejem gene iz genskega sklada?
Iz genskega sklada prejme svoje gene naslednja generacija.
Kdaj je populacija v genskem ravnovesju oz. v Hardy-Weinbergovem ravnovesju?
Populacija je v genskem ravnovesju takrat, ko se sestava njenega genskega sklada skozi čas ne spreminja.
Ali spolno razmnoževanje lahko spremeni pogostost alelov skozi generacije?
Ne, čeprav pri spolnem razmnoževanju nastajajo zelo raznoliki osebki, ki se spet spolno razmnožujejo med seboj, ostajajo pogostosti alelov skozi generacije enake. Spolno razmnoževanje ne more spremeniti genskega sklada velike populacije, lahko pa ga spremeni naravni izbor.
Kaj spreminja populacijo?
Mutacije, naravni izbor, priseljevanje in odseljevanje osebkov in tudi naključni genetski premik.
Kateri je najpomembnejši dejavnik, ki spreminja pogostost alelov v populaciji in tako omogoča evolucijo?
Najpomembnejši dejavnik, ki spreminja pogostost alelov v populaciji in tako omogoča evolucijo je naravni izbor.
V kaj vodi naravni izbor?
Naravni izbor vodi v postopno prilagajanje organizmov na okolje.
Kaj je osnova naravnega izbora?
Osnova naravnega izbora je različna uspešnost organizmov pri razmnoževanju.
Kam vodi spolni izbor?
Spolni izbor vodi v evolucijo sekundarnih spolnih znakov, ki osebkom omogočajo prednost pri parjenju.
Kaj je spolna dvoličnost oz. spolni dimorfizem?
Spolna dvoličnost oz. spolni dimorfizem so razlike v videzu med samci in samicami.
Ali so vsi primeri spolnega izbora pomembni za uspešnost v okolju?
Fenotipske lastnosti so pogosto pomembne za uspešnost v okolju. Nekateri primeri spolnega izbora pa so v nasprotju s preživetjem v naravi, vendar samice izbirajo takšne partnerje, tako se lastnosti prenesejo v naslednji rod.
Razloži vpliv naravne selekcije na porodno težo novorojenčka in preživetja matere?
Večji novorojenčki imajo večjo možnost preživetja kot manjši, vendar pa imajo za posledico tudi večjo umrljivost mater pri porodu. Zato se je selekcija ustavila okoli srednje vrednosti teže novorojenčka, ki omogoča še vedno dobro možnost preživetja in relativno lahek porod.
Razloži pojem umetni izbor/selekcija.
Umetni izbor/selekcija poteka enako kot naravni izbo, drugače je le to, da o preživetju in razmnoževanju osebkov ne odloča okolje temveč človek.
