Tretji test Flashcards
Kdaj so se začeli manjši germanski vpadi na rimsko ozemlje?
Začeli so se že v 2. stoletju, za časa vladanja cesarja Hadrijana. Prav zato, da bi svoje ozemlje varoval pred germanskimi vpadi pa je dal Hadrijan na Britanskem otočju zgraditi Hadrijanov zid.
Kdaj pride do velikega priseljevanja na rimsko ozemlje?
Do velikega priseljevanja pride v drugi polovici 4. stoletja vse do 7. stoletja.
Naštej vzroke za germanske vpade?
- prenaseljenost
- pomankanje hrane
- privlačilo jih je bogastvo rimskega imperija
- privlačile so jih tudi milejše podnebne razmere
- med germanskimi plemeni je prihajalo do medplemenskih bojev v katerih so se plemena bila za ozemlje, to je zgolj še pospešilo priseljevanje na rimsko ozemlje
- poleg tega pa je še rimska vojska v svoje vrste sprejemala federate, ki jim je v zameno za opravljanje vojaške funkcije podelila ozemlje, vprašanje pa je kako učinkoviti so bili pri delu Germani, hkrati pa so Germani na ta način pridobili informacije o stanju in delovanju rimske vojske, ki bi jih lahko v vsakem trenutku predali drugim Germanom
Naštej posledice, ki so jih imeli germanski vpadi na rimsko ozemlje?
- zaradi vpadov je prišlo do hitrega širjenja nove vere krščanstva
- vpadi v notranjost povzročijo precej škode, leta 410 je Rim oplenjen s strani Vizigotov, leta 455 pa še s strani Vandalov, ti vpadi pa vodijo tudi v kasnejši razpad zahodnorimskega cesarstva leta 476, saj je takrat s strani germanskega kralja Odoakra odstavljen zadnji zahodnorimski cesar Romulus Avgustulus
Opiši kako je potekalo priseljevanje Germanov na rimsko ozemlje.
Najprej so Germani v izvidnico poslali bojevniške skupine, šlo je za konjenico, šele nato pa so se preselile še cele družine, tako da je to priseljevanje bilo dolg proces.
Najprej so se Germani naselili na sever rimskega ozemlja, nato pa so počasi začeli prodirati v notranjost.
Kam segajo začetki krščanstva?
V Palestino.
Kam spada Palestina do 4. stoletja pr. Kr.?
Spada pod Perzijsko državo, je ena izmed satrapij.
Kaj se dogaja s Palestino in judi od 4. stoletja pr. Kr. dalje?
Leta 332 pr. Kr. Aleksander Veliki osvoji Perzijsko državo in tako tudi Palestino priključi Makedonski državi. Leta 323 pr. Kr. Aleksander Veliki umre, takrat je njegova država razdeljena med diadohe. Ptolomajci imajo sedež v Egiptu, Selevkidi pa prevzamejo azijski del Aleksandrove države, v katerega spada tudi Palestina. Selevkidi obdržijo upravo v perzijskem smislu, tam naseljujejo vojake in ustanavljajo nova mesta.
Selevkidi sicer na to območje prinesejo grški jezik in kulturo vendar so Jeruzalemu, ki je bilo mesto s posebnim statusom dopuščali določeno vrsto avtonomije, prebivalci so plačevali nižje davke in lahko verovali v boga Jahveja, tako so jim dopuščali versko svobodo.
Ker pa želijo Selevkidi pospešiti proces helenizacije v 2. stoletju pr. Kr. prepovejo judovsko vero, takrat pa se pričnejo težave. Judje se uprejo pod vodstvom bratov Makabejcev in ustanovijo samostojno judovsko državo, za kratek čas jim uspe osvoboditi tudi Jeruzalem.
Leta 63. pr. Kr. Palestino zasede Pompej, pod cesarjem Avgustom pa leta 6 Palestina postane rimska provinca.
Rim zasede to ozemlje in ne spoštuje judovskih običajev in uvede cesarski kult, zato začnejo judje razglašati svoj problem in prihod odrešenika. S tem je rojeno Krščanstvo, ko se rodi Jezus Kristus pa se njihove napovedi uresničijo.
Kako so kristjani na začetku razglašali željo po čim večji razširitvi krščanstva?
Ker je bilo krščanstvo na začetku močno preganjano so si njegovi pripadniki izmislili poseben znak s katerim so propagirali svojo željo po čim večji razširitvi krščanstva. Gre za simbol ribe, ki se ji po latinsko reče ICHTUS (I - Jezus; CH - Kristus; TUS - božji sin).
Kaj se je s krščanstvom dogajalo pod rimsko oblastjo?
Med leti 64 in 67 je vladal cesar Neron, takrat je prišlo tudi do najbolj krutega preganjanja kristjanov, takrat je bil križan tudi apostol Peter.
Med leti 284 in 305 je vladal Dioklecijan, ki je uvedel cesarski kult in želel da se ga časti po božje ter želel obuditi staro rimsko religijo ter
je preganjal vse druge vere. Kristjani pa so seveda imeli svojega boga in so cesarski kult zavračali.
Cesarju Konstantinu Velikemu je slabo kazalo v bojih za prestol, zato se je zatekel k nadnaravnim silam. Takrat naj bi se mu prikazal križ on pa je zmagal in zavladal. To zmago je pripisal veri, ki ima za simbol križ, to pa je bilo krščanstvo. Leta 313 pride do milanskega edikta s katerim Konstantin kristjanom podeli versko svobodo.
Leta 391 pod cesarjem Teodozijem, ki uvede versko netoleranco, postane krščanstvo edina dovoljena vera v vzhodnorimskem cesarstvu - državna vera.
Nato se leta 394 zgodi spopad pri reki FRIGIDUS oz. pri mrzli reki (domnevajo, da je to današnja Vipava ali Hubelj) in sicer med vojsko zahodnorimskega cesarja Evgenija in vojsko vzhodnorimskega cesarja Teodozija I. → ta spopad je še zadnji poskus poganov, da bi premagali krščansko vero. Na koncu zmaga Teodozij I. in s tem tudi krščanska vera
Naštej pogoje, ki so omogočili širjenje krščanske vere.
- znanje zgolj grščine in latinščine je omogočalo sporazumevanje po celotnem rimskem imperiju
- pax romana - misijonarji so lahko širili vero brez bojev
- odprtost vere - v to vero lahko vstopi vsak, ki si želi postati kristjan, saj vera ne pozna družbenih, rasnih ali intelektualnih omejitev
- vera širi optimizem in nove, dobre vrednote (odpuščanje, prijaznost, pomoč sočloveku/revnemu/invalidnemu, ljubezen do vseh
- do 3. stoletja vero razglašajo le misijonarji, ko pa je vera v 3. stoletju zapisana se širi še hitreje
Zakaj je prihajalo do preganjanja krščanstva?
- med novo ideologijo in vladarji je prišlo do nasprotji, saj so vladarji želeli da se jih časti po božje, kristjani pa so cesarski kult zavračali
pogani so se počutili ogroženi - med ljudmi je prišlo do nepoznavanja oz. do napačne interpretacije določenih vidikov vere, ko so kristjani zaužili Kristusovo telo so drugi mislili, da vera podpira kanibalizem, poleg tega so ljubezen do vseh dojemali kot nečisto/nemoralno ljubezen
- hkrati pa se jim je zdel monoteizem nepravo verstvo, saj so menili da vera zgolj v enega boga ne zadoščuje
Kdo so bili Huni in zakaj so pomembni?
Huni so bili mongolsko ljudstvo, ki se je zaradi suš v osrednji Aziji začelo pomikati proti Evropi, pri tem je to ljudstvo naletrelo na druga ljudstva in tako povzročilo val priseljevanja, saj so po premiku na jugozahod v sredini 4. stoletja pritiskali na Vizigote in Ostrogote, ki so povzročili še večji pritisk na meje rimskega cesarstva. Ostrogoti so se umaknili na Apeninski polotok, Vizigoti opa najprej v Mezijo nato na Apeninski polotok, zatem na jug Francije in nato na Pirenejski polotok.
Tako so zahodni del rimskega cesarstva preplavila mnoga zahodnogermanska ljudstva: Franki, Svabi, Burgundi, Alemani, ki so na območju bivšega zahodnorimskega cesarstva ustanovili svoje politične tvorbe.
Iz kje prihajajo Slovani in zakaj so pomembni?
Pradomovina Slovanov je območje med Karpati in Baltikom. Slovani niso enotno ljudstvo, saj jih sestavlja več ljudstev. V 4. stoletju se začnejo premikati proti jugu in zahodu, saj naj bi bile na njihovem ozemlju suše, tudi podnebje pa je bilo na jugu milejše. Konec 4. stoletja pride do konkretnega premika proti jugozahodu, po tem premiku so bili Slovani na območju Poljske. Ko leta 453 umre hunski poglavar Atila velika hunska država ni več enotna, tako se Slovani pomaknejo nižje na ozemlje Panonske nižine. V prihodnosti so sicer še aktivni, a njihovi premiki potekajo skupaj Z Avari in Bolgari.
Opiši pozicijo Vandalov, Ostrogotov, Vizigotov, Frankov, Burgundov in Anglov ter Sasov po velikem preseljevanju.
- Vandali → sever Afrike
- Ostrogoti → Apeninski polotok
- Vizigoti → Pirenejski polotok
- Franki
- Burgundi → Burgundija (pokrajina znotraj Francije)
- Angli in Sasi → Britansko otočje
Z vidika centralizacije, gospodarstva, kulture in vere razloži, zakaj se je Bizanc po razpadu zahodnorimskega cesarstva ohranil še skoraj 1000 let?
CENTRALIZACIJA:
ZAHOD: voditelj je bil leta 476 odstavljen, oblast ni centralizirana, temveč razdrobljena
VZHOD: vsa oblast je bila skoncentrirana v rokah enega cesarja, ki je bil politično stabilen in davčno urejen, njegov sedež pa je bil v Konstantinoplu
GOSPODARSTVO:
ZAHOD: na zahodnem delu so imeli naturalno/samozadostno gospodarstvo, saj je bil ta del razdrobljen in vsak je pridelal le kar je rabil
prevladuje kmetijstvo
VZHOD: na vzhodnem delu so imeli blagovno-denarno gospodarstvo, najprej je šlo zgolj za izmenjavo dobrin, nato pa so uvedli tudi plačilno sredstvo
poleg kmetijstva prevladujeta še trgovina in obrt
KULTURA:
ZAHOD: na zahodnem delu je vsa ta kulturna veličina, ki so jo premogli bila porušena/uničena zaradi vdorov drugih ljudstev
VZHOD: na vzhodnem delu je bila kultura ohranjena in je cvetela naprej, prav kultura pa je bila tudi dober steber za izgradnjo državne identitete in s tem občutka povezanosti
VERA:
ZAHOD: na zahodnem delu obstaja mešanica krščanstva, poganskih verstev, ki so jih s sabo prinesli prišleki, hkrati pa še vedno obstajajo stara rimska verovanja, ta mešanica verstev tako ne zagotavlja enotnosti
VZHOD: na vzhodnem delu je cesar steber vere, vera pa je zgolj ena, in sicer krščanstvo, to pa omogoča še močnejšo enotnost v državi
Z letnicami opredeli čas Justinijanovega vladanja.
527 - 565
Naštej dosežke Justinijana I.
Njegova želja je bila, da bi obnovil celoten rimski imperij, kar mu je delno tudi uspelo. Sam sicer ni bil dober vojaški poveljnik, zato je najemal vojaške poveljnike, njegova najpomembnejša vojna osvajalca pa sta bila Belizar in Narses.
V veliki meri mu je uspelo obnoviti veličino rimskega imperija - zavzel je celoten Balkan, Apeninski polotok skupaj s Sicilijo, Sardinijo in Korziko, zavzel je tudi celoten severni del Afrike in južni del Pirenejskega polotoka.
Bizanc je bil precej uspešen pri osvajanju novih ozemlji, imeli so močno ladjevje, poleg tega pa so imeli tudi tajen recept za mešanico vžigalnih snovi, ki so se ob stiku z vodo vžgale, to imenujemo grški ogenj in le ta je močno presenetil nasprotnike, tako da so imeli bizantinski osvajalci prednost.
Uspešno se je rešil tudi Obrov/Avarov, saj jim je plačeval tribut, zato, da oni ne bi vdirali na njegovo ozemlje. S tem pa je močno praznil državno blagajno in je prav zato srednjemu in nižjemu sloju uvedel nove davke, kar pa je privedlo do odpora.
Državo je Justinijan dal poenotiti tudi na sodnem področju, saj je dal zbrati in urediti do tedaj uporabljeno rimsko pravo, tako dobimo kodifikacijo rimskega prava (CORPUS JURIS CIVILIS). Ta kodifikacija je sestavljena iz 4-ih delov: CODEX JUSTINIANUS (zbirko vseh veljavnih cesarskih odredb od Hadrijana do Justinijana), zbirka rimskih pravnikov, Justinijanovi zakoni in še učbenik rimskega prava.
Cezaropapizem je oblika vladanja pri katerem ima vladar tako posvetno kot cerkveno oblast. Gre za versko-cesarski kult, ki daje posamezniku popolno oblast na vseh področjih. Cezaropapizem se je uveljavljal že od časov cesarja Konstantina, vendar ga je zares uveljavil šele Justinijan. Justinijan pa uvede tudi dvorni ceremonial, ki izvira iz vzhodnih tradicij, z njim želi da se ga časti po božje (niso mu smeli pogledati v oči, poljubiti so mu morali obuvalo, niso ga smeli klicati po imenu, temveč so ga morali klicati po vzdevkih).
Opiši mozaik v Ravenski baziliki.
Na sredini je Justinijan, ki je imel oblast na vseh področjih, tako na cerkvenem (on je izbiral carigrajskega patriarha – bil je poglavar cerkve), kot na političnem (on je bil vladar države).
Na desni strani vidimo najvišje predstavnike cerkve, ki postavljeni z njegove strani.
Na levi strani pa vidimo predstavnike države, to so bili vojaki ter Belizar in Narses, ki sta bila državna uradnika, ki sta služila na področju vojske → prav vojska ter Belizar in Narses pa so bili Justinijanova največja podpora.
Razloži kdo je bila Teodora.
Bila je Justinijanova žena, ki je imela za časa njegovega vladanja pomembno vlogo. Pred poroko je bila prostitutka, svoje manipulativne sposobnosti in spletkarstvo pa naj bi si pridobila prav zaradi tega. Manipulirati je znala z ljudstvom, plemstvom in duhovščino. Manipuliranje in spletkarjenje je prenesla na državno raven. Med plemstvom je bila nepriljubljena, ona pa jim je zato zadala kontra udarec saj je med plemstvom spletla mrežo tajnih ovaduhov.
Povej nekaj dejstev o cerkvi svete modrosti - Hagija Sofija.
- Justinijan je dal zgraditi cerkev svete modrosti
- ki je kar 9. stoletji veljala za največjo zgradbo na svetu
- zanjo je porabil veliko denarja
- na začetku je bila to krščanska cerkev, ko so prišli Turki pa so tej cerkvi dodali minarete in znotraj dodali elemente islamske vere, tako je ta cerkev postala mošeja
- od leta 1935 dalje pa je v njej muzej
Razloži kakšne težave so pestile Bizanc po Justinijanovi smrti (konec 6. stoletja, začetek 7. stoletja).
- finančna stiska - Justinijan je za tribut, ki ga je plačeval Avarom, svoje razkošne gradnje, s katerimi je kazal svoje razkošje in razkošje države ter za vojne, ki jih je on organiziral in pri katerih je moral vojake plačati in oborožiti zapravil veliko denarja
- verska nasprotja med tistimi, ki bi radi častili le svete podobe in tistimi, ki bi radi po božje častili le cesarja
- cezaropapizem popušča
- naravne nesreče - bolezni, potresi, suša - lakota
- vpadi ljudstev predvsem iz vzhoda saj Mongoli pritiskajo na Turke in Osmanski Turki posledično na Bizanc
Z letnicami opredeli čas Heraklejevega vladanja.
610 - 641
Zakaj je Heraklej pomemben?
Heraklejev poskus je bil zadnji poskus za zaustavitev hitrega zatona bizantinskega cesarstva in na srečo je Herakleju to tudi uspelo.
Heraklej je območje v Mali Aziji, ki so ga ogrožali Turki reorganiziral s tematsko ureditvijo.
Tematska ureditev je reorganizacija Male Azije s strani vladarja Herakleja na manjše upravno-vojaške enote, ki se imenujejo teme. Vodja posamezne teme je strateg. V temi živijo stratioti. V teme so naseljevali male kmete, ki so morali v zameno za zemljo opravljati vojaško funkcijo. Posledice tematske ureditve so: militarizacija Bizanca, manjša centraliziranost in zaustavitev procesa fevdalizacije, saj se je šptevilo malih kmetov večalo na račun velikih kmetov
Opiši obseg Bizanca na začetku 7. stoletja okoli leta 600.
Mala Azija, celoten Apeninski polotok s Sicilijo, Sardinijo in Korziko, južni del Pirenejskega polotoka, severni del Afrike, Antiohija, Palestina, Sirija.
Opiši obseg Bizanca v 7. stoletju.
Arabski kalifat Bizancu odvzame Sirijo, Palestino, Antiohijo in Egipt.
Slovani in Avari jim odvzamejo Balkan.
Vizigoti jih preženejo z južnega dela Pirenejskega polotoka.
Uspe pa jim ubraniti Konstantinopel.
Opiši obseg Bizanca v 8. stoletju.
Bizanc izgubi vsa posestva v severni Afriki, obsega zgolj še Malo Azijo, skrajni južni del Balkana in posamezna nepovezana posestva na Apeninskem polotoku.
Opiši obseg Bizanca med 9. in 11. stoletjem.
Bizanc se v tem obdobju spet poveča. Uspe mu znova zavzeti Balkan in Antiohijo, vendar zaradi Turkov izgubi osrednji del Male Azije, poleg tega pa jih z Apeninskega polotoka preženejo Normani, ki so tam ustanovili Neapeljsko kraljestvo.
Opiši dogajanje v 13. stoletju.
V trinajstem stoletju pride do križarskih vojn. Takrat se zgodi 4. križarska odprava proti Jeruzalemu, vendar jim uspe priti samo do Carigrada. Benetke se zaradi prevažanja križarjev bogatijo. Bogatijo se z vojnim plenom, hkrati pa jim vladarji obljubljajo in kasneje tudi dajo Kreto in druge otoke v Sredozemlju. V tem času je so skrajni Bližnji vzhod, obalni pas Palestine in Mala Azija postali krščanski, saj je bil glavni cilj križarjev obraniti Sveto deželo pred muslimani.
Opiši dogajanje v 14 in 15. stoletju.
Takrat Turki zavzamejo Malo Azijo in ko jim uspe zavzeti še Carigrad leta 1453 je s tem dogodkom konec Bizanca. Ko Turki zasežejo ta del pa imajo odprto pot po Balkanu in so po zavzetju ozemlja današnje Bosne in Hercegovin blizu tudi slovenskemu ozemlju.
Kdaj in zakaj se povzpnejo Arabci?
Arabci postanejo pomembni šele v 7. stoletju, saj se takrat pojavi islamska vera s katero si bodo Arabci jačali tudi politični položaj.
Opiši življenje Arabcev pred pojavom islama.
Pred pojavom islama so Arabci živeli v rodovno-plemenskih skupnostih, ki jih je vodil plemenski poglavar/šejk. V sredini 7. stoletja pa so se politični in verski poglavarji imenovali kalifi. Uprava se je financirala s plenom.
Opiši tri naselitvena območja Arabcev v 6. stoletju.
Na območju, kjer sta danes Sirija in Jordanija je bila tedaj tam Petrska Arabija, ime za to Arabijo izvira iz italijanske besede pietra, saj je za to območje značilna puščava z rdečkastimi kamni.
Na sredini Arabskega polotoka je bila Puščavska Arabija, njeni prebivalci (nomadski Arabci - Beduini) so se na oazah preživljali z živinorejo in poljedelstvom, glavni vir dobička pa so jim prinašali plenilski pohodi na trgovske karavane, ki so prenašale dragoceno blago.
Na jugu pa je bila Srečna Arabija, na katero ima vpliv monsunsko podnebje, zaradi stalne namočenosti je bila primerna za stalno naselitev. Tu so se ljudje poleg živinoreje in poljedelstva ukvarjali tudi s trgovino, delovali so kot posredniki med vzhodom in zahodom.
Zakaj so se mesta kot so Meka, Medina in Taif bogatila?
Če so želele trgovske karavane priti z juga na sever so morale nujno skozi ta mesta, zato so ta mesta začela pobirati pristojbine in so se na ta način bogatela in rasla.
Razloži pomen Meke.
Iz Meke so izvirali mnogi bogati trgovci. V Meko so ljudje tudi romali, saj je bila eno od svetih arabskih mest. Pred pojavom islama so Arabci verovali v več bogov, vera pa je imela tudi nekaj prvin krščanstva. Blizu Meke je padel tudi meteorit, ki so ga premestili v Meko in tam so se ljudje prišli pokloniti bogov, kasneje pa je bilo tam svetišče boga Alaha. Ta kamen se imenuje Kaaba.
Naštej nekaj dejstev o Mohamedu.
- rodil se je leta 570 v Meki
- izvira iz bogate trgovske družine
- kmalu je postal sirota in se je nato poskušal preživljati sam, najprej je bil pastir, kasneje pa je postal vodnik trgovskih karavan
- na teh potovanjih se je seznanil predvsem z judovsko religijo
- pri 25-ih letih se je poročil s staro vdovo Hadžidžo, ki je izhajala iz ugledne meščanske družine, ona je Mohamedu prinesla bogastvo in ugled, tako je postal ugleden meščan Meke
- Mohamed je iskal samoto, vsako leto je za vsaj en mesec odšel na goro, kjer je razmišljal, na tej gori pa naj bi se mu prikazal nadangel Gabrijel, kar je on razumel kot znak, da ga je nadangel izbral za posebnega božjega preroka oz. nadaljevalca Kristusovega dela
- to, da je izbran za nadaljevalca Kristusovega dela je Mohamed pričel javno razglašati
- začel je razlagati, da se je najpomembnejše podrediti božji volji, to se v arabskem svetu imenuje islam
- tako muslimanska vera zraste na temeljih krščanske vere
- islamska religija postane tudi politična tvorba oz. država, s to vero se bodo tako začele razglašati tudi zakonodajske smernice
- prav primer islama je fenomen v zgodovini, saj je najprej obstajala vera šele nato pa je prišlo do politične tvorbe oz. države, ki je bila povezana s to vero
- skupaj s preroštvom je Mohamed postavil tudi novega boga, ki se imenuje Alah, vendar temelji na krščanskem Bogu
- Meki je podelil status svetega mesta, Kaaba je postala svetišče boga Alaha in tako je islam dobil svoje duhovno središče
Kdo so bili prvi privrženci muslimanske vere in zakaj?
Reveži, saj so sporočilo boga Alaha sprejemali kot upanje na boljše življenje v onostranstvu.
Kaj se je dogajalo z islamsko vero in Mohamedu na začetku?
Islamska vera ni bila po godu vladajočemu sloju. Leta 622 je moral Mohamed pobegniti iz Meke v Medino, ta dogodek je pomemben saj se takrat začne arabsko štetje let, ta dogodek se imenuje hedžra.
Kaj se zgodi po Mohamedovi smrti?
Mohamed je umrl leta 632, takrat pa se začne spopad za kalife, ki so bili tako politični kot verski voditelji.
Naštej ključne dogodke pri širjenuju Arabske države.
- arabska država do druge polovice 7. stoletja že zavzema ves Arabski polotok in vsi Arabci so združeni
- Omar I. je bil prvi vladar, ki je Arabsko državo razširil izven Arabskega polotoka - zavzel je Palestino, Sirijo, Egipt in skoraj celotno ozemlje Perzije
- Osman je bil iz dinastije Omajadov, on je prestolnico postavil v Damask - sovojil je celoten priobalni pas severne Afrike, razširi se preko Gibraltarja in zaseže skoraj celoten Pirenejski polotok, na vzhodu pa prodre celo v Indijo
- konec 7. stoletja je obseg največji
Zakaj je Arabska država hitro pridobivala nova ozemlja?
Pri tem je imela veliko vlogo vera in tudi dobra zunanje politična situacija. Carigrad je zatiral večino verskih gibanj, če pa jih ni zatiral pa je bil Nearabcem všeč saj arabski odnos do njihove vere in nižji davki.
Naštej dva povezovalna elementa Arabske države.
Jezik in vera.
