3. letnik - prvi test

Question 1

Kateri družbeni sistem se je uveljavil kot prevladujoči družbeni sistem v Evropi v 11. stoletju?

Answer 1

V 11. stoletju se je v Evropi fevdalizem dokončno utrdil kot prevladujoči družbeni sistem.

Question 2

Kaj je fevdalizem?

Answer 2

Fevdalizem je družbeni sistem, ki temelji na naturalnem gospodarstvu in na sistemu osebne odvisnosti/podrejenosti med posameznimi sloji plemstva samega ter med plemstvom in podložniki

Question 3

Kaj so fevdalni odnosi?

Answer 3

Fevdalni odnosi se oblikujejo med plemstvom in kmeti; temeljijo na osebni podrejenosti kmetov plemiču/zemljiškemu gospodu, ki jih je ščitil in varoval, kmetje pa so mu v zameno odstopili lastnino nad posestjo, ki so jo prejeli nazaj v zakup, ter svojemu gospodu zanjo plačevali najemnino v dajatvah.

Question 4

Kaj so fevdni odnosi?

Answer 4

Fevdni osnodi so odnosi med seniorji in vazali, ki urejajo družbene odnose med plemstvom.

Question 5

Kaj je zemljiško gospostvo?

Answer 5

Zemljiško gospostvo je veleposestvo, ki ga sestavlja pridvorna, kmečka in skupna zemlja; središče je bil dvor, večino življenjskih potrebščin so prebivalci gospostva pridelali in izdelali sami.

Question 6

Kdo je podložnik?

Answer 6

Podložnik je kmet, ki je obdeloval zakupno zemljo, ki je bila v lasti zemljiškega gospoda ter zanjo zemljiškemu gospodu oddajal dajatve (v pridelku, v denarju, poleg tega pa plačuje še desetino) in opravljal druge obveznosti (npr. tlaka).
Podložniške obveznosti so obveznosti podložnikov do svojih zemljiških gospodov, ki so jim morali kot zakupnino za zemljo oddajati dajatve in opravljati različne obveznosti.

Question 7

Katera oblika vladanja se je uveljavila na temeljih fevdalne družbene ureditve?

Answer 7

Stanovska monarhija.

Question 8

Kaj je stanovska monarhija

Answer 8

Stanovska monarhija je država, ki ji vlada kralj/monarh, pri vladanju pa mu pomagata dva priviligirana sloja, ki jima ni potrebno plačevati davkov, to sta duhovščina in plemstvo. Ta oblika monarhije se je uveljavli v srednjeveški Evropi na temeljih fevdalne družbene ureditve.

Question 9

Kdaj se pojavi meščanstvo, kam na socialno lestvico se umesti, s čim se ukvarja?

Answer 9

Meščanstvo se pojavi v 11. stoletju z nastankom in razvojem srednjeveških mest. Meščanstvo bi lahko uvrstili med kmete in plemstvo. Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo, prav ti dve dejavnosti pa sta bili razlog, da se je meščanstvo sploh pojavilo.
Meščani so bili kapitalsko močni in so imeli politične pravice na nivoju mestne samouprave, kjer so sodelovali kot mestni poslanci, niso pa imeli političnih pravic na nivoju države.

Question 10

Kaj je humanizem?

Answer 10

Humanizem je ideologija, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka. Pri humanizmu postane središče zanimanja in raziskovanja človek. Pojavi se v 14. stoletju v Italiji na severu Apeninskega polotoka, v ostalih predelih Evrope pa se pojavi šele v 15. in 16. stoletju. Humanizem je povezan z mislenostjo meščanstva, ki meni, da je tvoje bogastvo odvisno od tega, koliko si sposoben. Prej je bilo bogastvo pogojeno s tem iz katere družine izhajaš. V humanizmu fokus ni več na posmrtnem življenju, kot v srednjem veeku, pojavi se miselnost, da je pomembno, da lepo živimo na Zemlji.

Question 11

Kaj je renesansa?

Answer 11

Renesansa je umetnostna smer, ki posnema staro grško in riamko umetnost. Gre za umetniško upodobitev humanizma in ponovno oživitev antike z vidika književnosti in umetnosti. Pojavi se v 14. stoletju v Italiji na severu Apeninskega polotoka, v ostalih predelih Evrope pa se pojavi šele v 15. in 16. stoletju.

Question 12

Kaj je manufaktura?

Answer 12

• manufaktura je obrtna delavnica, podobna današnjim tovarnam, delo v njej pa poteka ročno
• manufakture se najprej pojavijo v mestih
• v manufakturah je delo razdeljeno na faze in vsak delavec naredi le en del, posledično je tako proizvedenih več izdelkov, ki pa so tudi bolj kvalitetni

Question 13

Kaj je založništvo?

Answer 13

• založništvo je zelo podobno obrtnim delavnicam/ manufakturam v mestu, vendar je to na podeželju → založništvo je v resnici zgolj dejavnost obrtnikov na podeželju
• rokodelci so naredili celoten izdelek
• trgovec založi rokodelca na podeželju z vsem kar potrebuje za izdelavo izdelka, nato pa od njega zahteva določeno količino v celotni narejenih izdelkov, na koncu trgovec dobi končne izdelke za katere plača, nato pa le te lahko proda po višji ceni, kot jih je kupil in na ta način zasluži

Question 14

Naštej nekaj renesančnih umetnikov in znanstvenikov.

Answer 14

• Leonardo da Vinci
• Michelangelo Buonarroti
• Sandro Botticeli
• Galileo Galilei
• Giordano Bruno
• Erazem Rotterdamski
• Nikolaj Kopernik
• William Shakespeare
• Dante Alighieri
• Giovanni Boccaccio

Question 15

Kaj je razsvetljenstvo?

Answer 15

Razsvetljenstvo je filozofsko, duhovno in kulturno gibanje v 17. in 18. stoletju, ki se je najprej pojavilo v Angliji in na Nizozemskem, gibanje poveličuje zlasti človekov razum, s katerim lahko človek spoznava in spreminja svet v katerem živi, gibanje se zavzema za racionalizem.
Razsvetljenci v ospredje postavijo kritično moč razuma.
Z razsvetljenstvom se ljudje znebijo praznoverja, ki je značilno za fevdalno družbo, ki je verovala v posmrtno življenje in tako učila, da moramo dobro delati na zemlji, da bomo lahko uživali v nebesih.
Razsvetljenstvo nam daje vero v napredek, ki ga človek lahko doseže z razumom.

Question 16

Zakaj se razsvetljenstvo najprej pojavi prav v Angliji in na Nizozemskem?

Answer 16

Najprej se pojavi v Angliji in na Nizozemskem, saj so tam razširjeni elementi parlamentarizma, ki omogočajo liberalnejše razmišljanje.

Question 17

Kam se razsvetljenstvo razširja iz Anglije in Nizozemske?

Answer 17

Razsvetljenstvo se nato razširi v Francijo, kjer meščani kritizirajo fevdalni družbeni red in širijo razsvetljenske ideje, kar sprovede revolucijo, višek tako dosežemo z francosko/buržoazno/meščansko revolucijo.

Question 18

Katere naravne pravice posameznika poudarjajajo razsvetljeni misleci?

Answer 18

• pravica do življenja
• pravica do svobode
• pravica do enakosti (pred sodstvom)
• pravica do lastnine
• pravica do svobodnega mišljenja in izražanja le tega
• pravica do svobodne izbire veroizpovedi
• pravica do združevanja

Question 19

Naštej najbolj dejavne razsvetljene filozofske mislece.

Answer 19

• Voltaire (Francoz)
• Montesquieu (Francoz)
• Rousseau (Švicar)
• Immanuel Kant (Nemec)
• John Locke (Anglež)

Question 20

Naštej najbolj dejavne razsvetljene znanstvenike in umetnike.

Answer 20

• Isaac Newton (Newtonovi zakoni)
• Papin (naredi prvi parni stroj)
• Celsius (naredi živosrebrni termometer)
• Fahrenheit (naredi alkoholni termometer)
• Volt (iznašel prvo električno baterijo)
• Watt (patentira boljši parni stroj, primeren za širšo uporabo)
• Mozart
• Bach
• Vivaldi

Question 21

Naštej procese, ki so pripeljali do reformacije.

Answer 21

I. kriza fevdalnega sistema → niso pomembni več samo fevdalci in plemiči, vzbujati se začnejo tudi drugi sloji, natančneje meščanstvo, zato začne fevdalni sistem razpadati
II. nova odkritja
III. vpliv humanizma in renesanse → nazora v ospredje postavljata človeka in njegovo uživanje na zemlji, kar upošteva tudi duhovščina, ki ni več revna, skromna, pokorna, pride do zabavanja in razvrata, ki kršita temeljna načela Cerkve
IV. širjenje tiska
V. vzpon meščanstva
VI. nova miselnost evropskega človeka → ki se mu spremeni pogled na izobrazbo, zdaj ni bilo več pomembno iz katere družine prihajaš, poudarjali so, da lahko sposobni ljudje dosežejo veliko, velik pomen je imela tudi izobrazba
VII. politična drobitev Evrope → pojavijo se različne politike z različnimi pogledi na Cerkev in fevdalizem, kar povzroči drobljenje

Question 22

Opiši krizo cerkve v času reformacije.

Answer 22

I. razkošje in razvrat → duhovščina začne živeti po načelih humanizma, ki pravi, da mora človek uživati na zemlji, duhovščina se zabava in ne upošteva celibata, zato se rodi tudi veliko nezakonskih otrok, kar pa pripelje tudi do naslednje točke
↪ denar, ki so ga zapravljali za zabave in plačevanje dolgov pa so dobili s prodajo odpustkov, kar je izgledalo tako, da si prišel k duhovniku in bankirskemu posrednika, ta sta ti pobrala denar v zameno za odpuščanje grehov, nato si dobil listek, kjer je pisalo, da so ti vsi grehi odpuščeni za določen čas, glede na plačano vsoto, zraven pa je bil prapor, ki je bil znak papeževe odobritve tega početja
II. simonija in nepotizem → simonija je kupovanje uradniških služb oz. nastavljanje ljudi na uradniško službo, če ti le ti za to plačajo; nepotizem pa je nastavljanje svojih sorodnikov v uradniške službe, saj so morali duhovniki tudi svoje otroke preskrbeti in so jih zato postavili na duhovniške funkcije

zgornji dve točki pripeljeta do zadnjih dveh

III. upad papeške avtoritete → posamezniki znotraj Cerkve so se začeli zavedati, da nekaj ni v redu in se začeli spraševati, če je to kar počnejo ostali res dobro, zdi se jim da papež ne dela prav, takoj ko pride do dvoma v cerkveno hierarhijo in papeža pa ima celotna institucija problem
IV. kriza cerkvene hierarhije

Question 23

Ali se dvom v oblast papeštva pojavi že prej?

Answer 23

• do razkola v katoliški cerkvi pride že v 14. stoletju, leta 1378 se že pojavijo papeži in protipapeži, saj je bil en cesar pristaš enega papeža, drugi pa drugega, zato je prvemu postavil protipapeža
• ↪ ker oba nista mogla živeti v Rimu je bil zato papeški sedež tudi v Avignonu v Franciji, tam je sedel protipapež
• pomembna pa sta tudi John Wycliffe [Wiklif] in Jan Hus

Question 24

Zakaj je pomemben John Wycliffe?

Answer 24

• bil je britanski duhovnik, ki je naredil velikanski preskok na Britanskem otočju
• deloval je drugi polovici 14. stoletja
• prevedel je Biblijo v angleščino in zahteval, da se povsod bere Biblijo v maternem jeziku
• njegovi privrženci/podporniki se imenujejo lolardi
• on je postavil temelje reformacije

Question 25

Zakaj je pomemben Jan Hus?

Answer 25

• bil je Wycliffov naslednik
• deloval je na koncu 14. stoletja
• bil je teolog in rektor Karlove univerze v Pragi
• njegovo gibanje je bilo bistveno bolj odmevno, on je še bolj poudarjal zmote znotraj krščanske cerkve in potrebe po reformaciji
• on je govoril, da odpustek ni rešitev za greh, rešitev sta le spoved in pokora
• katoliška cerkev ga je na koncilu pri Bodenskem jezeru označila za heretika in ga obsodila na smrt, tako da je končal na grmadi
• to dejanje je pri podpornikih husitih vzbudilo velike premike, združili so se v husitsko gibanje, med husiti in vladarji, ki so bili povezani s katoliško cerkvijo pa je prišlo celo do husitskih vojn

Question 26

Kdaj pride do vrha nezadovoljstva s cerkvijo?

Answer 26

• do vrha nezadovoljstva s Cerkvijo je prišlo konec 15. in v 16. stoletju
• takrat je papeževal Aleksander VI. (Rodrigo Borgia), nato pa Leon X.
• vzrok: nadaljevanje podkupovanja, plačevanja odpustkov, simonije in nepotizma

Question 27

Kaj je reformacija?

Answer 27

Reformacija je versko, kulturno in družbenopolitično gibanje 16. stoletja.

• ne poistoveti samo Cerkve, gre za širšo ideologijo, ki prevzame tudi kulturo, družbo in politiko
• cilj reformacije: reforma katoliške Cerkve
• začetnik: nemški menih Martin Luther (bil je teolog, preučeval je Biblijo)
• vzrok: prodajanje odpustkov (poleg tega pa so še lagali, da bodo z denarjem zgradili cerkev sv. Petra v Rimu, a so z denarjem zgolj plačevali cerkvene dolgove, ki so se nabrali zaradi pretiranega zabavanja in razvrata)

Question 28

Zakaj je pomemben Martin Luther?

Answer 28

• Martin Luther je zato rekel, da se ne sme poslušati samo duhovnikov, ki so po svoje interpretirali Biblijo, zahteval je da mora vsak sam prebrati Biblijo v svojem jeziku, saj le tako lahko spozna vero
• na osnovi tega razvije program za reformo katoliške cerkve, ki ga strni v 95 tez
• ta program oktobra leta 1517 nabije na vrata cerkve v Wittenbergu
• reformacija se prav po njemu imenuje tudi luteranstvo

Question 29

Katere zahteve je strnil v 95 tezah?

Answer 29

v 95 tezah je strnil zahteve po:
* reformi papeštva
* reformi duhovniškega življenja (brez odpustkov, upoštevanje celibata)
* reformi zakramentov

Question 30

Kakšen je bil odziv na Luthrovo dejanje?

Answer 30

• ljudstvo je Luthrove ideje podprlo, medtem pa papež z njegovim dejanjem sploh ni bil zadovoljen → teze so sprožile množično gibanje, ki je podprlo Luthra in njegove ideje → to gibanje imenujemo luteranstvo
• ker papež z njegovim dejanjem sploh ni bil zadovoljen in je svoje zahteve zbral v posebnem dokumentu, ki ga je poslal Luthru, ta dokument imenujemo bula → v njem je zahteval, da se Luther
• odpove svojemu nauku
• prekliče svoje ideje
• pride v Rim ter se papežu osebno opraviči
• ko je Luther prejel bulo jo je sežgal in s tem pokazal, da ni imel niti najmanjšega namena izpolniti papežev zahteve
• to je pri papežu sprožilo novo reakcijo, zdaj je Luthra leta 1521 izobčil iz Rimskokatoliške Cerkve
• proti Luthru pa se obril tudi cesar Svetega rimsko-nemškega cesarstva – Karel V. Habsburški, saj je vedel, da bi tako izgubil veliko denarja, ki ga je dobival od odpustkov in Cerkve na splošno, saj sta bila s papežem močno povezana in sta se medsebojno podpirala in krila

Question 31

Kdaj vse je cesar Svetega rimskega cesarstva sklical državne stanove in kaj se je na posameznem sklicu zgodilo?

Answer 31

I. leta 1521 je cesar sklical državne stanove v Wormsu
· volilni knezi/plemstvo se ni strinjalo s cesarjem, saj je bila država razdeljena zaradi državnega partikularizma in so bili zato posamezniki popolni vladarji na svojem ozemlju, če bi podprli cesarja in poskrbeli za enotno vero pa bi izgubili moč
· tako takrat niso prišli do nobene rešitve
II. leta 1529 je cesar sklical državne stanove v Speyerju [špajerju]
· volilni knezi so se tudi tukaj uprli cesarju in celo protestirali proti njemu → prav od tu dobi to gibanje še ime protestantizem
III. leta 1530 cesar skliče državne stanove še v Augsburgu
· cesar jih spet poskuša spraviti proti Luthru, a število volilnih knezov, ki so bili za protestantsko vero je bilo takrat že precej veliko in zato cesarja zavrnejo in si celo drznejo na državnem sklicu predstaviti novo veroizpoved → augsburško vero
· cesar nato zahteva umik volilnih knezov
· vse skupaj pa privede celo do spopadov

Question 32

Naštej značilnosti augsburške veroizpovedi/protestantizma/luteranstva?

Answer 32

I. ločitev protestantske od rimske/papeške Cerkve
II. protestantski duhovniki se imenujejo predikanti in se lahko poročajo, ni jim potrebno upoštevati celibata
III. protestantizem ne pozna redovništva (nima nun in menihov)
IV. upoštevajo samo dva zakramenta → krst in obhajilo
V. gospodarji Cerkve so knezi, ne papež in ne škofje

Question 33

Kaj določa Augsburški verski mir, kdaj je bil podpisan?

Answer 33

• cesar se je boril do leta 1555, a ni bil uspešen
• tako je leta 1555 podpisan Augsburški verski mir

Določila Augsburškega verskega miru:
I. luteranska vera je priznana ter rimokatoliška in luteranska vera sta razglašeni za enakopravni
II. CUIUS REGIO, EIUS ET RELIGIO
· čigar zemlja, tega vera
· Sveto rimsko nemško cesarstvo je določilo, da bodo lastniki neke zemlje lahko odločali o veri na svojem ozemlju
· državni partikularizem se je tako iz državne preselil še na versko raven
· če se kdo od podložnikov s tem ni strinjal se je lahko odselil in povrnili so mu odškodnino
III. v spopadih so si tudi kradli ozemlja → ta listina določa, da lahko protestanti vse cerkvene posesti, ki so si jih do tedaj prisvojili ostanejo v njihovi lasti

Question 34

Opiši značilnosti deželnoknežja/vladarska smeri protestantizma.

Answer 34

• v severnonemških deželah je plemstvo (deželni knezi) sprejelo Luthrove ideje, saj je v njih videlo sredstvo za povečanje svoje moči in posestev, ki so jih vzeli Rimskokatoliški cerkvi → deželnoknežja smer
• na Švedskem je bil tem idejam naklonjen kralj in celotna država je postala luteranska
• luteranstvo se je razširilo tudi na Norveško in Dansko, kjer je kralj cerkveno premoženje spremenil v državno → vladarska smer
• v Angliji je kralja Henrika VIII. težnja po moškem potomcu spodbudila k oblikovanju anglikanske vere
• ↪ povod za to je bil spor s papežem, ker ta ni hotel odobriti Henrikove ločitve od Katarine Aragonske
• ↪ angleški parlament je leta 1534 razglasil, da je kralj vrhovni poglavar nove anglikanske vere
• ↪ škofje so se morali odpovedati zvestobi rimskemu papežu, samostani so bili ukinjeni, cerkveno premoženje pa razprodano v korist kraljeve blagajne
• ↪ dokončno se je anglikanska vera uveljavila v času vladanja kraljice Elizabete I.
• puritanci (lat. purus → čist) so bili tisti protestanti v Angliji, ki z ureditvijo Anglikanske cerkve niso bili zadovoljni, zavračali so katoliško bogoslužje in škofovsko upravo, ki ju je obdržala Anglikanska cerkev
• ↪ kasneje so se številni zaradi preganjanja izselili v Severno Ameriko, kjer so ustanovili verske občine (Mayflower je legendarna angleška ladja, ki je leta 1620 pripeljala prve puritance na področje Severne Amerike)
• v Angliji imamo tako dve smeri, anglikanstvo in puritanstvo

Question 35

Opiši značilnosti meščanske smeri protestantizma.

Answer 35

• v mestih na področju južnonemških dežel in v današnji Švici so meščani oblikovali evangelijske občine
• prevzeli so zamisel, da naj bi ‘‘krščansko’’ mesto služilo Bogu na vseh področjih življenja, v cerkvenem in političnem smislu
• švicarski reformator Ulrich Zwingli iz Züricha je trdil, da je dober kristjan tudi dober meščan → zvinglijastvo
• ↪ zavračal je mnoge nauke katoličanov, prekrščevalcev in tudi luteranov
• ↪ bil je pod velikim vplivom Erazma Rotterdamskega
• ↪ njegovi najpomembnejši zahtevi sta bili, da krščanski nauk temelji le na Svetem pismu in da imajo posvetni vladarji pravico posegati v cerkvene zadeve
• ↪ padel je v bitki proti vojski petih švicarskih katoliških kantonov
• francoski teolog Jean Calvin pa je Ženevi uvedel nov politični sistem, ki je temeljil na verski občini
• ↪ na čelu verske občine je bil cerkveni svet pridigarjev in starešin – ta organ se imenuje prezbiterij, ki je zastopal vernike → od tod tudi ime prezbiterijanska cerkev
• ↪ prezbiterij je nadziral življenje vseh vernikov, ki so se morali podrediti moralni disciplini Cerkve, redno so morali prihajati v cerkev ter skromno in moralno živeti
• ↪ Calvin je odpravil številne cerkvene praznike in uvedel skromno cerkev (odpravil oltarje, sveče, podobe, cerkveno okrasje), v središče pa postavil pridigo oz. prižnico
• ↪ učil je, da je Bog posameznikom že ob rojstvu določil zveličanje ali pogubljenje → ta nauk imenujemo predestinacija
• ↪ ker naj bi ljudje po najboljših močeh služili Bogu, so Celvinovi somišljeniki kalvinci bogatenje, posojanje denarja za visoke obresti in izkoriščanje delavcev v manufakturah imeli za prav tako zaslužno delo kot katerokoli delo
• ideje Calvina (kalvinizem) so se iz Švice razširile še v Francijo (kjer so vernike imenovali hugenoti), na območje današnje Nizozemske (kjer so sprva sprejeli Luthrove ideje), Škotsko, Češko (husiti o postali večinoma kalvinci) in delno na Ogrsko
• iz Škotske se je kalvinizem razširil še v Anglijo, Severno Ameriko in delno na Irsko

Question 36

Opiši značilnosti kmečko-plebejske smeri protestantizma.

Answer 36

• kmetje in nižje plasti mestnega prebivalstva so zahteve po spremembi v Katoliški cerkvi razumeli po svoje
• zahtevali so velike družbene spremembe (npr. upor proti obstoječemu fevdalnemu redu)
• ta smer je bila najbolj razširjena v nemških deželah
• iz socialne stiske kmetov in njihove politične zatiranosti so izvirale kmečke vstaje, ki so bile krvavo zatrte
• obstajalo je več verskih sekt
• prekrščevalci (anabaptisti):
• zvračali so krst otrok in krščevali le odrasle, ki so bili sposobni izpovedati vero
• oznanjali so enakost med ljudmi, življenje v skupnosti in skupno premoženje
• štiftarji:
• živeli so v verskih občinah s skupnim premoženjem
• gradili so nove cerkve in nove romarske poti (npr. na Slovenskem cerkev v Novi Štifti)
• bičarji:
• njihov cilj je bila taka pokora, da so mučili sami sebe

Question 37

Katere veroizpovedi imamo v Evropi sredi 17. stoletja?

Answer 37

• v času reformacije se je verska podoba Evrope temeljito spremenila
• poleg katolikov in pravoslavcev, ki so že v srednjem veku prevladovali v svojem delu Evrope, so se v 16. stoletju pojavile še številne smeri protestantizma
• na Balkanu, ki so ga obvladovali Osmani, pa je bila prisotna muslimanska vera
• na Iberskem in Apeninskem polotoku so bili absolutistični vladarji močno povezani s papežem in rimokatoliško cerkvijo, zato se tam ta vera ohrani + poleg tega je bilo nekaj rimskokatoliške vere tudi v Franciji in v notranjosti Evrope
• bolj proti severu Evrope, delno v Franciji in na Britanskem otočju (brez današnjega območja Irske) pa so prej prevzeli protestantizem, tudi vladarji si bili tam bolj liberalistični

Question 38

Kaj je katoliška obnova?

Answer 38

Katoliška obnova se nanaša na notranjo ureditev Rimokatoliške cerkve.

Question 39

Kaj je protireformacija?

Answer 39

Protireformacije pa se nanaša na obračun s privrženci reformacije (protireformacije je bila najmočnejša na današnjem območju Španije in Italije, saj so bile med absolutističnimi vladarji in papežem močne vezi, med sabo so se podpirali).

Question 40

Kateri trije papeži so si prizadevali za katoliško obnovo?

Answer 40

• Klemen VII. (1523 – 1534)
• Pavel III. (1534 – 1549) → v njegovem času je bila katoliška obnova najbolj živahna
• Pavel IV. (1555 – 1559)

Question 41

Kdaj je bil sklican Tridentinski koncil, kolikokrat je zasedal in kaj so bili njegovi nameni? So z njim sploh kaj dosegli?

Answer 41

• leta 1545 je bil sklican Tridentinski koncil (v kraju Trident), zasedal pa je kar trikrat
• njihovi nameni:
• sprava med rimokatoliki in protestanti
• prenova katoliške cerkve
• osvoboditev kristjanov izpod islama
• iz teh želja jim je uspelo le to, da so prenovili rimokatoliško cerkev, saj sprava in osvoboditev nista bili mogoči

Question 42

Kaj prinese prenova rimokatoliške cerkve?

Answer 42

• prepoved odprodaje odpustkov
• prepoved simonije → kupovanja cerkvenih služb
• potrditev zakramentov
• uzakonitev celibata
• vzpostavitev obveznega šolanja za duhovnike
• uvedba rojstnih/krstnih/matičnih/mrliških knjig
• uzakonitev ustanovitve novih redov

Question 43

Kdo so jezuiti, kdo jih je ustanovil?

Answer 43

• ker prenova cerkve prinese tudi uzakonitev novih redov se tu pojavi zelo pomemben red
• leta 1540 je Ignacij Loyolski zaprosil papeža za ustanovitev novega redu družbe Jezusove oz. jezuitov, papež je ta red potrdil in si ga tudi podredil
• od tu naprej imamo jezuite, ki bodo izvajali protireformacijo, saj bodo upoštevali vse papeže ukaze

Question 44

Kakšna je bila vloga jezuitov?

Answer 44

• močna opora papežem pri katoliški obnovi in protireformaciji
• njihove tri glavne naloge so:
• vzgoja → jezuiti so imeli vlogo pri deškem in visokem šolstvu, skrbeli so za šolstvo in ustanavljali šole za vse sloje prebivalstva
• ↪ otrokom iz različnih slojev so duhovniki v deški šoli interpretirali cerkveni nauk, niso pa jih učili pisati in brati
• ↪ na visokem šolstvu pa se zavzemajo predvsem za izobrazbo duhovnikov
• bolj proti krivovercem, saj je imela rimokatoliška cerkev protestante za krivoverce→ boj proti protestantom (zato jih tudi nosilci protireformacije)
• opravljali so tudi misijonarstvo po na novo odkritih deželah ter tudi po Evropi, kjer se razpasla reformacija → to so počeli z željo po širjenju katoliške vere
• imajo tudi močno politično vlogo, ki se kaže v različnih uradniških službah, ki so jih lahko opravljali kot predstavniki duhovščine
• jezuiti so bili tudi nosilci/voditelji cerkvenih/inkvizicijskih sodišč, ki so delovali proti krivoverstvu/hereziji
• kot inkvizicijsko sodišče so sestavili seznam prepovedanih knjig, ki jih je bilo treba sežgati, da je knjiga pristala na tem seznamu je bilo dovolj že to, da je bil avtor pripadnik protestantov
• inkvizicijsko sodišče je ustrahovalo protestante
• inkvizicijsko sodišče pa je tudi fizično mučilo posameznike (v Španiji je bila inkvizicija najbolj kruta, tem so bili voditelji namreč močno povezani z vero in so tudi z vero držali enotnost v državi)

Question 45

Kam postavimo začetek verskih vojn, kako imenujemo te vojne in koliko časa trajajo? Kako potekajo?

Answer 45

• rimokatoliška cerkev se je s protireformacijo spustila v odkrit spopad s protestanti, to pa imenujemo verske vojne
• pri rimskih vojnah gre za sodelovanje tako cerkvene (rimskokatoliške) kot posvetne oblasti
• začetek verskih vojn postavimo v Francijo, te vojne imenujemo hugenotske vojne (1562 – 1598)
• ↪ v Franciji je bila najbolj razširjen kalvinizem, pripadnike kalvinizma v Franciji imenujemo hugenoti, od tod tudi ime vojn
• razlog za hugenotske vojne najdemo že leta 1559 ko nenadoma med viteškimi igrami umre francoski kralj Henrik II.
• prvi sin Franc II., ki je čakal na prestol je bil takrat še zelo mlad, zato kot regentska (kdor začasno prevzame funkcije, naloge vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestnik) Franca II. oblast prevzame žena Henrika II., Katarina Medičejska
• ona take oblasti ni bila vajena in želi si samo obdržati Francijo enotno, zato se ne zmeni za enotnost v smislu vere, saj ne zatira protestantstva in ne poveličuje rimokatoliške vere
• tako se v Franciji v tem obdobju število hugenotov močno poveča
• tudi veliko rodbin je protestantskih, taka je npr. rodbina Burbonov, ki so imeli svoja posestva na območju Novarre
• rimokatoliška cerkev se začne upirati temu, kar počne Katarina Medičejska, v ta upor pa se vpletejo še druge države
• po Franciji začneta tako udrihati Anglija in Španija, slednji bi slabitev Francije še posebej močno koristila, saj sta se Francija in Španija dajali za pomorski trgovski monopol
• prva dejanja proti Franciji se začnejo leta 1562 ko rimokatoliška cerkev skupaj s pomočjo Anglije in Španije organizira pokol hugenotov v mestu Vassy, pokoli pa se tudi za tem kar vrstijo
• vrh pobijanja hugenotov je dosežen v noči iz 23. na 24. avgust leta 1572, ta pokol imenujemo Šentjernejska noč
• ta pokol se je zgodil pred cerkvijo sv. Jerneja, od tod tudi ime
• v tem pokolu je bilo v eni noči pobitih kar 1000 hugenotov
• v naslednjih dneh so se pokoli nadaljevali in pobili so približno 10.000 hugenotov
• rimokatoliška cerkev s pomočjo drugih držav je izkoristila hugenotsko slavje, ki se je odvijalo na trgu pred cerkvijo sv. Jerneja, in sicer je šlo za slavje ob poroki hčere kraljice Katarine Medičejske, po imenu Margareta in princa Henrika IV. Navarskega, ki je bil iz dinastije Burbonov in je pripadal hugenotom → rimokatoliška cerkev je tako pokazala, da se s tem ne strinja in pobila hugenote
• poboji so se kar vrstili, prišlo je do kar osmih hugenotskih vojen → tu ne gre zgolj za boj za vero, temveč govorimo tudi o boju za oblast
• konec teh vojn predstavlja leto 1598, ko je Henrik IV. Navarski dosegel sporazum s rimokatoliško cerkvijo in oblastjo, takrat je bila hugenotom dodeljena verska svoboda, s tem namenom je bil podpisan sporazum po imenu nantski edikt (podpisan je bil v mestu Nantes [nante])
• ta sporazum je le začasna rešitev, akcije nad hugenoti se še vedno dogajajo
• sporazum velja približno 100 let, kasneje pa je bil preklican
• niti sam podpisnik sporazuma, Henrik IV. Navarski ni dolgo ostal protestant, ker je videl, da bo njegova oblast močnejša in bo lažje vladal, če bo podpiral rimokatoliško vero se je spreobrnil

Question 46

Kako poteka tridesetletna vojna?

Answer 46

• tam se bijejo najhujši boji
• tudi Sveto rimsko cesarstvo temelji na sodelovanju cerkvene in posvetne oblasti
• postane poligon tridesetletne vojne (1618 – 1648)
• tridesetletna vojna se začne na Češkem v Pragi
• pobudnik za začetek vojne je češki kralj in kasnejši cesar SRC Ferdinand II. Habsburški
• na Češkem je bila sicer priznana verska svoboda, a Ferdinand si je želel, da bi bila njegova oblast močnejša tudi s pomočjo poenotenja vere, zato si je želel, da bi čim več plemičev pripadalo rimokatoliški veri
• plemiči so se s tem niso strinjali in se uprli
• upor plemičev protestantov imenujemo praška defenestracija, ki se je zgodila leta 1618 in je povod za vojaško posredovanje rimokatoliške cerkve
• ta povod za vojno se je zgodil na gradu Hradčani, ko so na sestanku (pretežno protestantski) plemiči skozi okno vrgli da poslanca Ferdinanda II.
• do prvega vojaškega spopada pride leta 1620
• to prvo in zelo pomembno bitko, ki velja za vojaški spopad rimokatoliške cerkve s podporo posvetne oblasti proti protestantom imenujemo bitka na Beli gori (v bližini Prage)
• ta bitka rimokatoliški strani prinese pomembno zmago, protestanti pa so močno poraženi
• v tem trendu se nadaljujejo tudi bitke naslednjih desetih let
• ti dogodki na Češkem sprožijo upore, nemire in verske spopade tudi drugod po Sveto rimskem cesarstvu in Evropi
• vojna pa nato preseže verski okvir, zdaj bo vojna pomenila tudi obračun na političnem nivoju
• sami spopadi prerasejo v boj med cesarjem, ki drži z rimokatoliško cerkvijo in državnimi stanovi, ki si želijo protestantizma ali svobodne vere
• v vojno pa vstopijo tudi druge evropske države, zaradi političnih ali ozemeljskih interesov (slednji se tičejo strateške lege)
• tako iz enega spopada za vero pridemo do vojne teh razsežnosti zaradi interesov vodilnih
• leta 1635 se začne najstrahotnejše obdobje tridesetletne vojne
• v vojni je bilo približno 7 milijonov žrtev, prizadela pa je vse sloje, najbolj pa so seveda trpeli prav pripadniki najnižjega sloja
  *

Question 47

Kaj štejemo za konec tridesetletne vojne, kakšne posledice prinese ta dokument?

Answer 47

• leto 1648 štejemo za konec tridesetletne vojne
• ta konec tridesetletne vojne pa prinese vestfalski mir (po pokrajini Vestfaliji v Nemčiji), podpisani sta bili dve pogodbi, in sicer mir v Osnabrücku (ta je bil podpisan med SRC-jem in Švedsko) ter mir v Münstru (ta je bil podpisan med SRC-jem in Francijo)

Posledice vestfalskega miru:
* v SRC-ju se okrepi moč državnih knezov → cesarstvo postane ohlapna zveza, saj cesar težko nadzira državo, ker se državnim knezom veča moč
* Švica in Nizozemska se odcepita od SRC-ja
* Francija razširi posesti ob Renu na račun Habsburžanov
* Švedska razširi posesti ob Baltiku in tako postane gospodarica Baltika
* priznani so kalvinci (to daje državnim knezom možnost odločanja o svoji veri, tako se v SRC-ju razširi protestantizem)
* ↪ vestfalski mir v splošnem prinese več dobrega za protestante

Question 48

Kaj je absolutizem in kdaj in kje se pojavi?

Answer 48

Absolutizem je oblika vladanja pri kateri ima vladar absolutno/neomejeno oblast na vseh področjih → v rokah ima tako zakonodajno (je tisti, ki postavlja zakone), izvršno (je izvršitelj zakonov) in sodno (sodi) oblast. V začetku novega veka se stanovske monarhije začne preoblikovati v absolutne/absolutistične monarhije, najprej se to zgodi v Španiji, v 17. stoletju pa še drugod po Evropi.

Question 49

Kdo je utemeljitel absolutizma in kaj predstavlja naslovnica njegovega dela?

Answer 49

Leviathan je napisal angleški filozof Thomas Hobbes v sredini 17. stoletja, njega štejemo za utemeljitelja absolutizma.
Na naslovnici je država prikazana v obliki vladarja, ki ima oblast nad celotnim ozemljem/državo; v rokah ima tudi vladarske simbole/atribute, ki kažejo na to, da je vladal s silo in na tak način držav državo skupaj → tu se kaže njegova neomejenost oblasti.

Question 50

Naštej gospodarske spremembe, ki so utrle pot absolutističnem vladanju.

Answer 50

• dokončno se uveljavi denarno gospodarstvo → denar v državo prinaša trgovina, saj je predvsem čezmorska v razcvetu → kolonije predstavljajo surovinsko bazo in delovno silo, države si v tem času začnejo kopičiti zlato in srebro iz kolonij , države bodo skušale kolonije čim bolj izkoristiti
• v tem času se vzpostavijo manufakture in založništvo → gre za zgodnje kapitalistične oblike proizvodnje
• ↪ pojavi se tendenca po čedalje večjem številu izdelkov, kar pomeni pospešitev dela, tako v manufakturah vsak delavec izdela le del končnega izdelka, vse teče kot na tekočem traku, pri založništvu pa bi to pomenilo, da trgovci vložijo vse več truda v prodajo izdelkov
• manufaktura je obrtna delavnica, podobna današnjim tovarnam, delo v njej pa poteka ročno
• manufakture se najprej pojavijo v mestih
• v manufakturah je delo razdeljeno na faze in vsak delavec naredi le en del, posledično je tako proizvedenih več izdelkov, ki pa so tudi bolj kvalitetni
• založništvo je zelo podobno manufakturam v mestu, vendar je to na podeželju → založništvo je v resnici zgolj dejavnost obrtnikov na podeželju
• rokodelci so naredili celoten izdelek
• trgovec založi rokodelca na podeželju z vsem kar potrebuje za izdelavo izdelka, nato pa od njega zahteva določeno količino v celotni narejenih izdelkov, na koncu trgovec dobi končne izdelke za katere plača, nato pa le te lahko proda po višji ceni, kot jih je kupil in na ta način zasluži

Question 51

Naštej družbene spremembe, ki so utrle pot absolutističnem vladanju.

Answer 51

• pojavi se nov razred – meščanstvo → meščanstvo se začne vzpenjati in pridobivati na moči ter tako izrivati plemstvo iz politike
• podložniki so najbolj obremenjeni zato se začnejo upirati in prihaja do kmečkih uporov (Tolminski punt – 1713)

Question 52

Naštej vojaške spremembe, ki so utrle pot absolutističnem vladanju.

Answer 52

• vojna mornarica se ojača zaradi piratstva na morju
• vojska postane najemniška/poklicna → tako vojak postane poklic in za svoje delo prejema tudi plačilo
• ↪ vojska je potrebna za ustvarjanje redu znotraj države in za obrambo pred zunanjimi sovražniki
• ↪ ker so zdaj v vojski ljudje, ki so za to izučeni, vojska in vladar ne potrebujeta več plemičev, ki so na položaj prišli samo zaradi naziva → kar nakazuje konec stanovske monarhije
• začnejo uporabljati novo orožje → pojavita se smodnik in strelno orožje in s tem tudi nove vojaške taktike
• ↪ topništvo je postavljeno v ospredje, konjenica pa izgublja na pomenu, zato pa na pomenu pridobiva pehota

Question 53

Naštej politično-upravne spremembe, ki so utrle pot absolutističnem vladanju.

Answer 53

• fevdalna razdrobljenost se postopoma odpravlja, ker je škodila vladarju
• ↪ plemiči zdaj nimajo več pomembne vloge, dviga se meščanstvo, saj je to močnejše in prav zato se vladar začne opirati nanje → tako med vladarjem in meščanstvom nastane zavezništvo
• tudi uradništvo postane plačano → tako se osnuje poklic uradnika
• Da je vladar plačal vse ljudi, ki jih je zaposlil, je potreboval veliko denarja, zato so se zvišali davki, vladarji pa so čedalje bolj izkoriščali kolonije in poskušali iz njih izvleči največ.

Question 54

Kaj pomeni pomeni prihod Arabcev na območje Iberskega polotoka?

Answer 54

• po propadu Rimskega imperija, ki je imel prej v oblasti Pirenejski polotok, so oblast tam prevzeli Vizigoti oz. Zahodni Goti
• v 8. stoletju pa so Arabci/Mavri prečkali Gibraltar in prišli na Pirenejski polotok
• leta 711 je prišlo do bitke pri Xeres de la Frontera → v tej bitki so Arabci/Mavri premagali Vizigote in zasedli skoraj celoten polotok
• tako imajo na Pirenejskem polotoku svojo upravno enoto, ki se imenuje Kordobski kalifat in ima sedež v Cordobi
• leta 732 je prišlo do bitke pri Potiersu med Arabci in Karolingi → Karel Martel je premagal Arabce, to je bila tudi zmaga krščanstva nad islamom, saj je tako krščanski predstavnik zaustavil širjenje islama v Evropo, prav zato je Evropa danes takšna, kot je
• reka Ebro je predstavljala mejo med krščanskim in muslimanskim delom Španije
• v 10. stoletju je namreč večina Pirenejskega polotoka islamskega, na severu pa so majhna krščanska kraljestva, ki so stanovske monarhije, njihova posebnost pa je kortes → to je srednjeveška stanovska skupščina držav na severu Pirenejskega polotoka, ki so stanovske monarhije → ta skupščina je sestavljena iz predstavnikov plemstva, duhovščine in nekaj malega meščanstva
• krščanske državice na severu:
• Kastlija → je zelo pomembna, saj je tista državica, ki je organizirala ponovno osvajanje Pirenejskega polotoka izpod arabske oblasti → organizirala je rekonkvisto
• Leon
• Navara
• Aragon
• Katalonija
• Cordoba je v 10. stoletju mesto z največ prebivalci, hkrati je tudi intelektualno muslimansko romarsko središče (tam je Velika mošeja)
• Almanzor je bil arabski osvajalec in vladar Kordobskega kalifata, ki je v 10. stoletju uničil krščanski romarski kraj sv. Jakoba iz Compostelle → danes obstaja Jakobova romarska pot, ki se imenuje El camino de Santiago

Question 55

Kaj je rekonkvista?

Answer 55

• rekonkvista je povrnitev oz. ponovna osvojitev izgubljenih ozemelj krščanskim državicam na severu
• začetke ima že ob samem prihodu Mavrov na Pirenejski polotok, a najbolj intenzivna je med 11. in 15. stoletjem
• vzrok za začetek intenzivne rekonkviste: Almanzorjeva smrt, ki povzroči razpad Kordobskega kalifata na manjša samostojna mavrska kraljestva, ki jih imenujemo taifas
• konec rekonkviste in s tem tudi konec več kot 700-letne vladavine Arabcev na Pirenejskem polotoku predstavlja leto 1492, ko so krščanske države zavzele Granado, ki je veljala za neosvojljivo islamsko trdnjavo
• sprejet je bil odlok o izgonu vseh nekatoličanov, izvajajo inkvizicijo, ki je tu res kruta
• večino Mavrov potisnejo čez Gibraltar, nekaj pa jih seveda ostane na Pirenejske polotoku, kar pa v značilnostih južnega dela Španije opazimo še danes

Question 56

Do kakšnega povezovanja je prišlo na severu Iberskega polotoka?

Answer 56

• v 12. stoletju se najprej povežeta Aragonija (pomembna politična sila, saj ima pomembne plemiče) in Katalonija (gospodarsko najbolj bogato območje Pirenejskega polotoka, z Barcelono na čelu; poleg Benetk in Genove obvladuje Sredozemlje)
• v 15. stoletju se s poroko povežeta še Aragonija in Kastlija

Poroka Izabele Kastilijske in Ferdinanda Aragonskega:
* do te poroke je prišlo leta 1492
* s to poroko se je Španija združila v enotno kraljestvo → združeno kraljestvo
* tako se oblikuje personalna unija → to je zveza držav z istim vladarjem

Začetek absolutizma je povezan z rekonkvisto, ko se Kastilija in Aragonija povežeta v združeno kraljestvo se to poveže z rimokatoliško cerkvijo in skupaj so pregnali islamsko vero iz Pirenejskega polotoka.

Question 57

Kakšen vpliv na Iberskem poltoku so imeli Habsburžani?

Answer 57

Habsburžani:
* v 15. in 16. stoletju so si Habsburžani pridobili posestva na Pirenejskem polotoku
* tako dobimo novo špansko vejo Habsburške dinastije, in s tem tudi Kraljevino Španijo
* Karel V.:
* je Habsburžan in vnuk Izabele in Ferdinanda
* od leta 1519 je bil tudi cesar Svetega rimskega cesarstva
* začne preobrazbo Španije v absolutno monarhijo

Filip I.:
* poroči se s špansko prestolonaslednico

Filip II.:
* je naslednik Karla V.
* je kralj Španije, Portugalske, Neaplja, Sicilije, Milanski vojvoda, gospodar Nizozemske in kolonij izven Evrope
* on se je močno povezal z rimskokatoliško cerkvijo in poskušal izgnati vse tiste, ki niso bili kristjani → prav v Španiji so izvajali najhujšo inkvizicijo, kar se odraža še danes, saj je Španija najbolj katoliška evropska država
* njegova mornarica je največja na svetu

Question 58

Katera so pomembna mesta in zgradbe na Iberskem poltoku?

Answer 58

• Toledo je mesto, ki ga leta 1085 osvojijo kristjani → pri tem ima glavno vlogo Kastlija
• to mesto nato postane središče učenosti (tam je tudi prevajalska šola)
• Alhambra oz. rdeča trdnjava je v Granadi zgrajen palačni kompleks v arabskem slogu (iz 14. stoletja)
• dograjena je bila v krščanskem slogu (danes je pod UNESCO-m)
• El escorial:
  je palača zasnovana po vzoru Salamonovega templja in velja za središče sveta
  nahaja se 45 km severno od Madrida
  gre za simbol absolutistične Španije

Question 59

Opiši položaj Francije v srednjem veku.

Answer 59

Po smrti Ludvika Pobožnega (778-840), ki je bil sin Karla Velikega iz Karolinške dinastije je izbruhnila državljanska vojna za nasledstvo, ki se je končala leta 843 s podpisom Verdunske pogodbe, ki je ozemlje frankovske države razdelila na zahodni, vzhodni in osrednji del.

Question 60

Opiši položaj Francije v obdobju med 9. in 11. stoletjem.

Answer 60

• za to obdobje je značilen fevdalni partikularizem/politična in fevdalna razdrobljenost → kar pomeni, da je na območju današnje Francije veliko neodvisnih, samostojnih fevdalnih posesti, ki so si različne po velikosti in rangu → kneževina (največja; na čelu: knez) > vojvodina (na čelu: vojvoda) > grofija (na čelu: grof)
• ti fevdalci različnega ranga so bili na svojem ozemlju popolni vladarji, tako je bil kralj samo figura brez moči in oblasti
• prav fevdalni partikularizem je preprečeval nastanek enotnega kraljestva na območju Francije
• konec 10. stoletja (leta 987) dinastija Karolingov izumre in na prestol pride Hugo Capet, ki je začetnik dinastije Kapetingov, ki vladajo Franciji vse do leta 1792, ko francoska revolucija (1789 -1799) zruši kraljevo oblast in uveljavi republiko
• ob prihodu Kapetingov na oblast fevdalni partikularizem ni kar izginil
• oblast Kapetingov je bila omejena na majhnem ozemlju ob Seni in Loari z mestoma Pariz in Orleans → to je bila njihova dedna posest
• ostala Francije je bila razdeljena na številna večja in manjša gospostva: grofije Flandrija, Šampanija, Turingija ter na vojvodstva Normandijo, Bretanijo, Akvitanijo, Gaskonijo
• tu neodvisno od kralja vladajo samostojni fevdalci z velikimi pooblastili (kovali so denar, gredili gradove, zbirali čete) in se na kralja niso ozirali

Question 61

Opiši položaj Francije v obdobju med 12. in 14. stoletjem.

Answer 61

• v Franciji so imeli poleg fevdalnega partikularizma probleme še z nasledstvom, saj so si tudi Angleži pripisovali pravico do ozemlja na francoskih tleh
• tako francoski kralji dobijo močne nasprotnike še v angleških kraljih iz rodu Plantagenet
• Henrik II. (1154 – 1189) iz tega rodu je s poroko (z Eleonoro Akvitansko) in dediščino pridobil obsežna območja na zahodnem delu Francije (od Normandije do Akvitanije)
• njegov sin Ivan Brez zemlje je v 13. stoletju del te zemlje izgubil in Anglija od tedaj obvlada le še Akvitanijo in Gaskonijo, francoski kralji pa zasedejo Normandijo in si tako počasi pridobijo nadzor nad velikimi francoskimi plovnimi rekami (Siena, Rona, Loara), ki predstavljajo najpomembnejše trgovske poti, kar pa seveda pozitivno vpliva na gospodarstvo, saj prinaša velik prihodek
• vpliv centralne oblasti v kraljestvu s tem raste in Francija se začne razvijati v največje in gospodarsko najtrdnejše kraljestvo evropskega zahoda
• moč osrednje oblasti raste ob kraljevi povezavi z mesti, s cerkvijo in malim plemstvom (kralj se ne povezuje z visokim plemstvo, saj temu centralizacija oblasti ni v interesu, saj jim je všeč, da so popolni vladarji na svojem ozemlju)
• kralj se tako s pomočjo meščanov, cerkve in nižjih plemičev začne vmešavati v notranje zadeve velikih neodvisnih fevdalcev/plemičev
• svojo moč kralj še povečuje s sodnimi reformami in z denarno reformo → uvede enoten denar, kar pospeši razvoj trgovine
• vse večji upravni in vojaški stroški (vladar je moral plačevati vojake in uradnike) zahtevajo večje državne davke, davčni zavezanci pa na ta račun dobijo privilegije
• da bi državni blagajni zagotovil dovolj sredstev, Filip IV. Lepi (1268 – 1314) obdavči še cerkvena posestva, zaradi tega pa pride v spor s papežem
• papež Bonifacij III. tako zaradi tega v Rimu skliče cerkveni zbor in želi Filipu soditi
• a Filip ga prehiti in 1302 skliče v Parizu predstavnike državnih stanov (duhovščina, plemstvo, meščanstvo), ki v sporu s papežem podprejo kralja in papeža razglasijo za krivoverca → tako kralju Filipu uspe dobiti nadzor nad francosko (državno) Cerkvijo
• poleg tega pa na volitvah za novega papeža zmaga njegov francoski kandidat, ki papeški sedež preseli v Avignon v Franciji → to obdobje imenujemo avignonsko ujetništvo/suženjstvo, ki traja od leta 1305 do leta 1377 → tako si kralj za nekaj časa podredi celotno katoliško cerkev in močno okrepi svoj položaj v državi, hkrati pa s tem raste tudi pomen katoliške cerkve

Question 62

Od kdaj do kdaj je trajala stoletna vojna med Anglijo in Francijo?

Answer 62

• vojna je trajala 116 let vendar je potekala v presledkih, a je kljub temu najdaljša vojna v zgodovini človeštva
• za Francijo, ki je bila razdrobljena pa je bila vojna precej huda

Question 63

Naštej najpomembnejše vzroke za začetek stoletne vojne med Amglijo in Francijo.

Answer 63

I. zavzetje Anglije s strani Normanov/Vikingov (911 – 1314), ki so tako dobili ozemlje tudi na Francoskih tleh, a prišlo je do ozemeljskega spora zaradi pokrajine Gaskonije, saj je bil angleški kralj vojvoda na tem območju in s tem vazal francoskega kralja
II. gospodarski spor glede Flandrije → grof je bil sicer zgolj vazal francoskega kralja, prebivalci pa so bili bolj naklonjeni Angliji, saj je bilo njihovo izdelovanje sukna odvisno od pošiljk volne iz Anglije
III. težna angleškega kralja Edvarda III. (kapetinške matere Izabele, hčerke Filipa IV.; tedaj je bila na oblasti stranska veja Kapetingov, rodbina Valois → francozinja + angleškega kralja Edvarda II.), ki si je pripisoval pravico do obeh kron
IV. Anglija ima od nekdaj težave s Škotsko, Francija pa je podpirala Škotsko v boju proti angleški oblasti

Question 64

Kje je potekala stoletna vojna, naštej pomembne prelomnice?

Answer 64

• vojna je potekala večinoma na francoskem ozemlju
• vse pomembnejše bitke so zaradi boljše vojaške taktike in opreme (dolgi loki) dobivali Angleži, kljub številčnejši francoski vojski
• 1346 angleški lokostrelci porazijo močnejšo francosko viteško vojsko pri Crecyju
• 1356 veliki poraz francoske vojske pri Poitiersu
• do leta 1429 so v angleških rokah Bretanija, Normandija, Flandrija, Šampanija in Burgundija
• leta 1429 se je z nastopom vizionarke Ivane Orleanske (Jean d’Arc) potek vojne drastično spremenil v korist Francije

Question 65

Kdo je bila Ivana Orleanska in zakaj je pomembna?

Answer 65

• bila je pastirica iz podeželja vzhodno od Pariza v bližini kraja Orleans, ki je bil na meji med angleško in francosko oblastjo
• prikazali so se ji svetniki in zgodaj je zapustila dom v želji osvoboditi Orleans (sever Francije se je nekako vdal Angliji, Orleans pa ne)
• tako je poveljevala demoralizirani francoski vojski in uspela leta 1429 doseči preobrat v vojni v prid Francozom
• ko je osvojila Orleans se je odpravila proti Parizu, na poti ji je uspelo osvojit mesto Reims, kjer so bili kronani mnogi francoski kralji, tudi Karel VII.
• pred prihodom v Pariz so jo zavzeli Angleži, ki so jo predali francozom, ki so bili bolj naklonjeni Angležem, zato je končala na grmadi, obsojena herezije in čarovništva
• njena mati je po njeni smrti uspela dokazati, da ni bila čarovnica in dandanes je Ivana Orleanska svetnica in državna junakinja

Question 66

Kako se je končala stoletna vojna in kaj to pomeni za Francijo?

Answer 66

• ko kot poveljnica francoske vojne nastopi Ivana Orleanska, se vojna ne konča
• leta 1453 pa francoski vojski le uspe pregnati Angleže iz svojega ozemlja
• to pa je Francozom uspelo, ker je na Britanskem otočju vladala državljanska vojna, tako je veliko angleških vojakov odšlo reševati notranje zadeve, niso se usmerjali v boj z Francijo
• zmaga nad Angleži je francoskemu kralju močno povečala ugled → kraljeva oblast je tako po vojni močna, saj se ne bojuje več z zunanjimi sovražniki, država je centralizirana in kralj je spoštovan in ugleden in zgradil bo močno absolutistično oblast
• fevdalni partikularizem pa je izginil, saj ima zdaj kralj v rokah vso oblast

Question 67

Kako je Francija vspostavila absolutizem?

Answer 67

• v 13. stoletju se začne vzpostavljati centralna oblast, ki je še šibka
• močna centralna oblast se vzpostavi po stoletni vojni → tu so postavljeni temelji za nastanek absolutizma
• v 16. in začetku 17. stoletja ima Francija centralistično ureditev (vsa moč izvira iz enega centra) z absolutnim monarhom (v svojih rokah ima vse tri veje oblasti)
• takrat je bil na oblasti Ludvik XIII. (1601 – 1643), vendar je bil vladar le na papirju, saj je bil dedič prestola, a ker je bil mladoleten je državi vladal glavni minister takratne Francije kardinal Richelieu [Rišelju], poleg tega pa je bil tudi Ludvikov svetovalec
• za utemeljitelja absolutizma tako velja Richelieu (1585 – 1642), ki ga imenujejo tudi rdeča eminenca
• njegovo načelo in tudi simbol absolutizma je: En kralj, ena vera, en zakon.

Question 68

Na kakšen način je Richelieu vzpostavil francoski absolutizem/značilnosti francoskega absolutizma?

Answer 68

• ker vladar ne more vladati sam si je Richelieu postavil svoje plačano uradništvo od katerega je imel korist in centraliziral upravo
• uvedel je tudi stalno najemniško vojsko
• da je lahko uvedel svoje uradništvo, ki je delalo kot je on rekel je prenehal sklicevat državne/deželne stanove, v katerih sta bila visoka duhovščina in visoko plemstvo → ker se oni s tem seveda ne strinjajo so začeli z upori proti vladarju, ki so organizirani s pomočjo posebnih organizacij (v katerih je visoko plemstvo), ki se imenujejo fronda (seveda so fevdalci proti absolutizmu, saj so izgubili vso moč, ki so jo imeli prej)
• Richelieu se je dobro zavedal, da mora biti država centralizirana na vseh področjih, zato se je začel naslanjati na katoliško vero in je tako stopil na stran protireformacije in začel izvajati uničenje in preganjanje hugenotov (protestantov v Franciji)
• zunanja politika je bila osredotočena na oslabitev Habsburžanov, ki so imeli avstrijsko in s porokami pridobljeno špansko vejo, ki je predstavljala grožnjo predvsem francoski dinastiji Burbonov → med Francozi in Habsburžani vzplamti tudi tridesetletna vojna
• preden Richelieu umre določi naslednika, ki bo po njegovi smrti deloval enako kot on
• ko je Richelieu umrl je tako absolutizem nadaljeval njegov naslednik kardinal Mazarin
• po smrti Ludvika XIII., vlada, zaradi mladoletnosti spet samo na papirju, Ludvik XIV.
• tako v državi vlada kardinal Mazarin, regentka Ludvika XIV. pa je kraljica Ana Avstrijska, ki izvira iz španske veje Habsburžanov

Question 69

Kdo je bil Ludvik XIV., kako se glasi njegovo načelo?

Answer 69

• Ludvika XIV. poznamo tudi pod imenom Sončni kralj, za to njegovo ime obstajata dve teoriji nastanka:
• Ⅰ. ime naj bi dobil, ker je bil mogočen kot sonce
• Ⅱ. kot majhen naj bi v predstavi igral sonce
• njegovo načelo: Država to sem jaz. → s tem načelom je poudaril njegovo absolutistično oblast, tako je pokazal, da ni samo vladar države, ampak da je on sam država/da brez njega ni države

Question 70

Naštej značilnosti vladavine kralja ludvika XIV..

Answer 70

• pri vladanju se opira na meščanstvo → meščanstvo je želelo vstopiti v politiko in Ludvik XIV. je to meščanstvu tudi omogočil, seveda pa je vedel, da bo v zameno dobil njihovo podporo
• upravna reforma - državo razdeli na manjše upravne enote → tako državo razdeli na 30 upravnih enot, na čelo vsake enote pa postavi voditelja, ki ga imenujemo intendant
• želel si je verske enotnosti, zato se je povezal s katoliško vero → Ludvik se je dobro zavedal, da mora vladati v vseh kontekstih, saj bo le tako država poenotena in centralizirana, zato se je povezal s katoliško vero in leta 1685 preklical Nantski edikt, ki je postavljal katoliško in protestantsko vero kot enotni, tako je hugenotom vzel versko svobodo
• vojne s Habsburžani → v prvih dvajsetih letih so se v Franciji bile nenehne vojne, predvsem s Habsburžani, tako je moral povečati vojsko in plačati tudi več vojakov, ker pripelje do povišanja davkov
• birokratska monarhija → njegovo vladanje imenujemo birokratska monarhija, to je monarhija, ki ima veliko uradnikov/birokracije, ki deluje po vladarjevih pravilih, tako je Ludvik imel veliko ministrov in zato, da so delovali tako kot je on želel je porabil veliko denarja za njihovo plačilo
• ↪ Jean Baptiste Colbert → je bil finančni minister in tako ključen za zagotavljanje denarja, državno blagajno je skušal napolniti z zvišanjem davkov in z novo gospodarsko politiko, ki se imenuje merkantilizem
• merkantilizem → je gospodarska politika, ki temelji na ustanavljanju čim več manufaktur v državi, zato, da bi bila država čim bolj samozadostna
• poudarek je na temu, da je izvoz države večji od uvoza
• temelji na prepričanju, da je država bogata toliko, kolikor ima zlata in srebra
• kar pripelje do tega, da država teži k ustanavljanju novih kolonij predvsem tem, kjer so velike zaloge zlata in srebra
• zaradi merkantilizma in potrebe po zlatu in srebru ima Francija agresivno zunanjo politiko, saj ustanavlja nove kolonije (vzhodna Kanada, Louisiana, Gvajana, Senegal, deli Indije), kljub temu, da je že kolonialna velesila
• leta 1700 izumre španska veja Habsburžanov, tako leta 1714 na španski prestol pride francoska dinastija Burbonov, iz katere je bil tudi Ludvik XIV.

Question 71

Kaj je dvorni absolutizem?

Answer 71

• dvorni absolutizem pomeni izkazovanje absolutističnega vladanja v arhitekturi → tako se njegovo vladanje kaže tudi v arhitekturi
• Versailles postane zgled absolutistične arhitekture in po njegovem vzoru svoje dvore postavljajo tudi drugi absolutistični vladarji
• z Versaillesem pokazal, da zna preseči tudi naravo, saj je Versailles postavil na zamočvirjenem območju
• v notranjosti palača razpolaga z velikim razkošjem

Question 72

Kako se absolutizem vstpostavi v Svetem rimskem cesarstvu?

Answer 72

• leto 1648 štejemo za konec tridesetletne vojne → takrat je podpisan vestfalski mir, podpisani sta bili dve pogodbi, in sicer mir v Osnabrücku ter mir v Münstru
• po vestfalskem miru je Sveto rimsko cesarstvo razbito na številne majhne državice, teh je okoli 300
• najmočnejša in ena izmed vodilnih državic znotraj Sveto rimskega cesarstva je bila Prusija, ki je najprej na samem robu Sveto rimskega cesarstva in je zato imela vlogo mejne grofije, po vestfalskem miru pa postane kneževina Brandenburg in se začne v 17. stoletju razvijati
• Prusija je imela volilnega kneza Friderika Vilijema (1640-1688), ki je postavil temelje absolutističnega vladanja

Question 73

Naštej korake, ki vodijo do Prusije kot absolutistične države.

Answer 73

I. Friderik Vilijem poveča ozemlje Brandenburške kneževine z namenom poenotenja ozemlja in zato združi oba dela države, ki sta bila do tedaj ločena
II. da je lahko začel vzpostavljati absolutistično oblast si je moral politično podrediti stanove → v zameno za politično moč pa je stanovom dodelil gospodarsko-politične privilegije (npr. nižji davki), ti stanovi so imenovani junkerji [junkerstvo je Prusko plemstvo/zemljiški gospodje]
III. ustvari tudi močno najemniško vojsko s strogo disciplino, ki postane zaščitni znak Prusije
· vojski nameni kar 2/3 vseh dohodkov države
· junkerjem poleg gospodarsko-političnih privilegijev omogoči vstop v vojsko, dodeli jim vojaške službe in si tako zagotovi, da bodo poslušni vladarju
IV. leta 1713 je dosežen mir v Utrechtu, ki končna špansko nasledstveno vojno, poleg tega pa doreče še ustanovitev samostojne pruske kraljevine izven Sveto rimskega cesarstva in cesar kot vladar Prusijr prizna suverenost pruske kraljevine

Question 74

Kdo je bil Vilijem I. Pruski?

Answer 74

• on nastopi na oblast takoj ko postane pruska kraljevina neodvisna država
• on na temeljih Friderika Viljema izpopolni sistem državne uprave
• nadgrajuje močno vojsko
• do sredine 18. stoletja tako pruska kraljevina predstavlja močno evropsko protestantsko državo, ki temelji na centralizmu in absolutizmu
• tudi Prusija temelji na merkantilizmu in s ustanavljanju čim večjega števila manufaktur in potenciranju založništva → država je tako samozadostna → kar posledično pomeni, da je močna → če je država močna pa je tudi centralizirana

Question 75

Opiši Rusijo v 9./10. stoletju.

Answer 75

• srednjeveška (9./10. stoletje) Rusija je povezana z Vikingi ali Varjagi, ki prihajajo iz Švedske
• ker so ruski staroselci Varjage imenovali RUS, so Varijagi državo poimenovali Rusija
• Varjagi so na to območje prišli zaradi rudnega bogastva in trgovanja → trgovali so s krznom in ljudmi
• Varjagi se sprva vračajo nazaj na Švedsko, kasneje pa se začnejo na območju Rusije naseljevati in tako zagospodarijo v nastajajočih mestih
• v Novgorodu leta 862 zagospodari knez Rurik
• v Kijevu pa leta 986 (malce kasneje, saj so morali do tja še prodreti) zagospodari knez Vladimir, ta se je poročil z bizantinsko princeso in tako že v 10. stoletju prevzel krščansko vero in začne se pokristjanjevanje tega prej poganskega območja in tudi izgradnja številnih cerkev → prav enotna vera pa je tista, ki kasneje omogoča vzpostavitev centralne oblasti

Question 76

Opiši Rusijo v 11., 12. stoletju.

Answer 76

• območje današnje Rusije je v 11. in 12. stoletju razdeljeno na številne kneževine, ki se med seboj dajejo za oblast, tako da imamo takrat na tem območju vojno stanje
• najpomembnejša in najmočnejša kneževina je Novgorod, pomemben pa je tudi Suzdalj

Question 77

Opiši Rusijo v 13. stoletju.

Answer 77

• območje današnje Rusije v 13. stoletju postane del kanata Zlata horda
• kanat je območje/država, ki ji vlada kan
• kanat Zlata horda je mongolska država
• Mongole imenujemo tudi Tatari
• Novgorod je tudi pod kanatom zelo uspešen, saj je knez Novgoroda – Sveti Aleksander Nevski znal zelo dobro vodil kneževino in znal krmariti s kanom, saj je z njim navezal prijateljske odnose in to prijateljstvo izkoriščal v lastno korist

Question 78

Opiši Rusijo v drugi polovici 14. stoletja.

Answer 78

• v drugi polovici 14. stoletja začne mongolski kanat razpadati in takrat začne na pomenu izgubljati tudi Novgorod, v ospredje pa se začne postavljati Moskovska kneževina, ki je izkoristila razpadanje mongolskega kanata
• območje današnje Rusije se v celoti osvobodi od Zlate horde in postane neodvisna in samostojna država leta 1462
• takrat državi vlada Ivan III., ki velja za začetnika ruske zgodovine
• on si podredi kneževine in jih tako združi v celoto in jim zavlada kot enoten kralj
• on bo počasi začel izgrajevati tudi temelje na katerih bo kasneje nastal ruski absolutizem

Question 79

Kdo je Ivan IV. Grozni Rurikovič Vasilijević?

Answer 79

• on na temeljih, ki jih je postavil Ivan III. usposobi absolutizem v Rusiji
• on je vzpostavil oblast carja in vpeljal evropski način absolutizma
• njegov naziv grozni izhaja iz njegove krutosti in nasilnosti → imel naj bi namreč duševno motnjo in se je zato zelo hitro razjezil in ljudi v tej jezi pobijal

Question 80

Kako je Ivan IV. Grozni Rurikovič Vasiljević vspostavil absolutno oblast v Rusiji?

Answer 80

I. močno je povečal meje države na račun razpada mongolskega imperija → državi je namreč priključil Kazanski in Astrahanski kanat, tako je država segala celo preko Urala na vzhodu, proti jugu pa skoraj do Črnega morja, ki je bilo za Rusijo skozi celotno zgodovino zelo pomembno, saj so pristanišča na severu 6 mesecev v letu neuporabna zaradi ledenih plošč
II. ker vladar ne more vladati popolnoma sam, se je Ivan Grozni pri vladanju opiral na nižje plemstvo in nižje sloje, bil pa je proti visokemu plemstvu oz. bojarjem, ki si niso želeli absolutizma, saj bi izgubili vpliv
↪ bojarje je s tajno policijo pobijal in jih tako čistil iz svoje države
III. Ivan Grozni je bil kronan za carja v Kremlju in od takrat naprej Kremelj pridobiva na pomenu in je pomemben še danes → tako Rusija postane Rusko carstvo

Question 81

Kdo je bil Peter I. Veliki?

Answer 81

• v začetku 17. stoletja dinastija Rurikov (iz katere je bil tudi Ivan Grozni) izumre, saj je bil zadnji predstavnik nasilno ubit in brez potomcev
• dinastijo tako nadomesti dinastija Romanov, ki na osnovi, ki so jo postavili bivši vladarji, izgradi pravi absolutizem po evropskem zgledu
• Peter I. Veliki je želel državo spremeniti v velesilo po vzoru evropskih držav
• bil je zelo učen in je potoval po evropskih dvorih in tako videl, kaj je potrebno za vzpostavitev absolutizma in za to, da država postane velesila
• leta 1703 je postavil novo prestolnico St Peterburg, kjer je postavil palače po evropskem zgledu, takšen je tudi Zimski dvorec, v katerem je prebival in vladal
• pred Zimskim dvorcem je trg, kjer so se odvijale vojaške parade s katerimi je Peter I. Veliki razkazoval svojo absolutistično oblast

Question 82

Naštej korake, ki vodijo do Rusije kot velesile.

Answer 82

I. začel je jačati vojaško mornarico po vzoru Švedske
II. ojačal je tudi kopensko vojsko po vzoru Prusije
↪ vojsko je ojačal, ker se je želel zoperstaviti Turkom, na katere je država mejila in tudi zato, ker so bili tako Turki kot on zainteresirani za ista območja
III. s kulturnega vidika je pomembna uvedba julijanskega koledarja
IV. državo je po vzoru Francije razdelil na posebne upravne enote, ki se imenujejo gubernije, te se nadaljnjo delijo na province, te pa na okrožja
V. ker mu Zimski dvorec ni bil dovolj je po vzoru Versaillesa postavil Petrodvorec oz. Petergof, ki leži ob severni strani Finskega zaliva → včasih ta dvorec imenujemo kar ruski Versailles
VI. ker je želel v vseh kontekstih želel posnemati evropski način življenja je prepovedal nošenje brad in kdor si je ni želel obriti je bil obdavčen

Question 83

Primerjaj absolutizem in razsvetljeni absolutizem v naslednjih točkah: vloga vladarja, gospodarska teorija, položaj podložnikov, položaj plemstva in duhovščine, odnos do vere, kazenski sistem in zunanja politika?

Answer 83

ABSOLUTIZEM:
vloga vladarja: vsa oblast je osredotočena na eno samo osebo
gospodarska teorija: merkantilzem
položaj podložnikov: so močno obremenjeni s tlako in dajatvami
položaj plemstva in duhovščine: imajo močno privilegiran položaj
odnos do vere: vladar narekuje, kakšno vero bodo prakticirali
kazenski sistem: fizične kazni, ki so krute, obstaja tudi smrtna kazen
zunanja politika: ekspanzivna/osvajalska zunanja politika

RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM:
vloga vladarja: vladar se razglaša za služabnika svoje državi, na oblasti naj bi bil zaradi ljudi
gospodarska teorija: fiziokratizem
· gospodarska teorija, ki da prednost kmetijstvu
· temelji na temu, da vse izvira iz Zemlje in da je Zemlja glavni vir bogastva
· vse kar dobijo iz Zemlje je sveto
· najprej se razvije v Franciji in gre z roko v roki z razpadom fevdalnega sistema
položaj podložnikov: omilitev tlake in dajatev → vladarji se trudijo, da bi bili podložniki manj obremenjeni
položaj plemstva in duhovščine: privilegiji se zmanjšajo in stanova postaneta obdavčena
odnos do vere: svobodna izbira veroizpovedi
kazenski sistem: kazni se omilijo, odpravi se smrtna kazen
zunanja politika: ekspanzivna/osvajalska zunanja politika

Question 84

Kdo je bil Friderik II. Veliki (Prusija)?

Answer 84

• menil je, da mora vladar služiti ljudstvu, kar je tipična miselnost za razsvetljenega absolutista
• v skladu z razsvetljenskimi idejami je reformiral vojsko, upravo in kazenski zakonik, pri slednjem je zelo pomembno to, da je ukinil mučenje in fizično obračunavanje
• poleg tega je vsem, tudi podložnikom, omogočil svobodno izbiro vere, ker velja za eno od temeljnih človeških pravic
• poskrbel je tudi za gospodarski napredek, saj je uvedel reforme na področju kmetijstva → pospeševal je nove poljedelske tehnike in uveljavljal nove kulture
• po zgledu Versaillesa si je dal zgraditi svoj dvorec Sanssouci, v bližini Berlina (v prevodu tu pomeni brez skrbi)
• Prusija je bila velika tekmica Habsburške monarhije, Friderik II. je tako dal veliko na zunanjo politiko, saj ga je interesirala Šlezija, ki jo je v nasledstveni vojni z Marijo Terezijo tudi dobil

Question 85

Kdo je bila Katarina II. Velika (Rusija)?

Answer 85

• Katarina II. Velika je nemška princesa pruskega porekla, ki postane žena Petra III., ki postane car Rusije
• njen soprog vlada samo 6 mesecev, ker je bil umorjen, za zaroto pa naj bi stala prav njegova žena
• tako je prevzela oblast
• v njenem času država gospodarsko močno napreduje, močno napreduje predvsem rudarstvo
• kljub vsemu napredku pa Rusija še vedno močno zaostaja za drugimi evropskimi državami
• ona odpravi mučenje in fizično obračunavanje
• imela je pomembne prijatelje, z Voltairom in Diderotom si je dopisovala in bila tako pod vplivom razsvetljenskih idej ter v skladu z njimi reformirala Rusijo
• posvečala se je filozofiji in kulturi
• Rusija v tem času še vedno temelji na moči plemstva, ki še vedno ostaja na visokih pozicijah in ima privilegije → Rusija je še vedno globoko v fevdalizmu

Question 86

Kdo je bila Kristina Švedska?

Answer 86

• bila je močno vezana na gledališče in kulturo nasploh in je tudi podpirala razvoj slednje
• Švedska tako pod njeno taktirko postane evropska kulturna prestolnica
• ona si je dopisovala z Descartesom in ga celo povabila na svoj dvor, kjer je tudi dolgo bival
• zaradi družbenih razmer in ustavne krize sestopi s prestola, odide v Rim in se iz protestantske vere spreobrne v krščansko vero ter postane nuna

Question 87

Kako je Marija Terezija prišla na oblast?

Answer 87

• Karel VI., oče Marije Terezije, je imel po smrti prvorojenega sina le hčere, zato je leta 1713 pripravil listno, ki se imenuje pragmatična sankcija, s katero je Mariji Tereziji zagotovil oblast po njegovi smrt
• pragmatična sankcija je spodbudila veliko podpora v Evropi, saj so jo mnogi vladarji želeli spodbiti, eden izmed njih je bil tudi Friderik II., vladar Prusije, s katerim se je Marija Terezija podala v nasledstveno vojno, saj je Friderik II. zasedel Šlezijo, ki je bila bogata dežela (pomembni so bili predvsem rudniki), v vojno pa sta se vključili tudi Bavarska in Francija
• Marija Terezija je na oblast tako prišla s pragmatično sankcijo in z nasledstvenimi vojnami

Question 88

Naštej vzroke za začetek reform.

Answer 88

• ob koncu vladanja Karla VI. sta se odvijali dve vojni, ki sta oslabili vojsko in izpraznili blagajno, poleg tega pa je bila država razdeljena na več manjših enot, zato je Marija Terezija usmerila svoje moči v združitev države v povezano državno tvorbo, okrepitev vojske in polnjenje državne blagajne
• na njene reforme vplivajo tudi razsvetljenske ideje, ki jih je vnesla v svojo politiko

Question 89

Kaj so guberniji in pod katero reformo spadajo?

Answer 89

Upravna reforma:
državo je razdelila na nove upravne enote, ki se imenujejo guberniji (te so bile nadaljnjo razdeljene še na kresije), voditelj teh upravnih enot je bil dolžan poročati o dogajanju na centralni urad na Dunaju, tako je Marija Terezija dosegla, da je bila država močno centralizirana

Question 90

Kaj je naborništvo in pod katero reformo spada?

Answer 90

Vojaška reforma:
uvedla je naborništvo/naborniški sistem (≠ najemniška vojska), kar je pomenilo splošno vojaško obveznost, tega pa je uvedla zato, ker ji vojakov ni bilo treba plačevati
poleg tega pa v državi obstaja tudi najemniška vojska

Question 91

Kaj je terezijanski kataster in pod katero reformo spada?

Answer 91

Zemljiška reforma:
* terezijanski kataster je zemljiška knjiga, ki jo dobimo zaradi popisa zemljiških posesti za časa Marije Terezije, ta je namreč dala popisati zemljiške posesti glede na velikost in kvaliteto in na osnovi tega popisa tudi obdavčila prebivalce

Question 92

Kaj je raborniški patent, kaj podložniški patent in kaj nevoljniptvo ter pod katero reformo spadajo?

Answer 92

Agrarna/kmetijska reforma:
* robotniški patent (rabota = tlaka) je reforma, ki določa največjo dovoljeno tlako podložnikov (maksimalno 3 dni v tednu) in jih tako razbremeni
* podložniški patent je reforma, ki odpravlja nevoljništvo, kar pomeni, da odpravi vezanost odvečnih podložnikov na zemljo, tako odpravi vezanost odvečnega tlačanstva, ohrani pa dediče podložniških kmetij → vsi, ki jih je osvobodila so lahko šli delati drugam npr. v manufakture
* nevoljništvo je ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki

*Kljub temu, da Marija Terezija potencira napredek v kmetijstvu, uveljavlja modernizacijo kmetijstva (npr. pojavi se hlevska živinoreja, ki omogoča gnojenje s hlevskim gnojem) pa v državi še vedno ohranja manufakture.

Question 93

Do kakšnega gospodarskega napredka je prišlo v terezijsnski dobi v slovenskih deželah?

Answer 93

• gospodarski napredek je bil v na naših tleh viden že za časa očeta Marije Terezije, ki je Trst in Reko razglasil za svobodni pristanišči in tako poskrbel, da je bila plovba po Jadranu svobodna, tako se je vzporedno začela razvijati še trgovina, prometna infrastruktura, ki je ustvarila povezavo med morjem, pospešilo se je tudi prevozništvo (kočije, vozovi)
• v tem času je odprt tudi idrijski rudnik živega srebra, katerega delovanje je spodbujala Marija Terezija, pomembno območje je bila tudi Koroška, ki je bila bogata s svincem, pomembno je bilo še steklarstvo, suknjarstvo, papirna industrija, usnjarstvo (okolica Tržiča)
• razsvetljenska vladarica pa je seveda odpirala tudi manufakture

Question 94

Katere okoliščine so povečale pismenost Slovencev v drugi polovici 18. stoletja?

Answer 94

Marija Terezija je uvedla splošno šolsko obvezo v 70. letih 18. stoletja, takrat ji je pisal tudi Blaž Kumerdej, ki ji je predlagal oz. jo prosil, da bi pouk potekal v maternem jeziku
kljub ustanovitvi mnogih šol je bilo konec 18. stoletja na Slovenskem še vedno 90% ljudi nepismenih

Question 95

Kaj je tolerančni patent, kdaj in kdo ga je izdal, del katere reforme je?

Answer 95

• tolerančni patent so predpisi, ki jih je izdal Jožef II., ti predpisi do del cerkvene/verske reforme in sicer uzakoni versko toleranco, saj se je nadejal, da bo s tem dejanjem privabil strokovnjake s Severa
• v cerkveni/verski reformi pa uzakoni tudi zaprtje vseh samostanov, razen tistih, ki so se ukvarjali z izobraževanjem, zdravljenjem ljudi ali so se preživljali sami → tako je poskrbel, da se v samostanih niso kopičili brezdelneži, ki bi zgolj odvzemali denar iz državne blagajne