test - prvi del Flashcards

1
Q

Z osembitno barvno globino lahko zapišemo 16,7 milijonov barv

A

Z osembitno barvno globino lahko pokažemo 256 barv, 16,7 milijonov barv lahko pokažemo z 24 bitno globino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Fotografije po navadi v formatu JPG zavzamejo manj prostora kot v formatu GIF.

A

Ja, gif je priblizno dvakrat vecji od jpg

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Spremenljivke med izvajanjem programa ne morejo spremeniti vrednosti

A

Spremenljivke spreminjano vrednost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Eksponentni zapis nam omogoča predstaviti zelo velika in zelo majhna števila.

A

Ja, saj so potem napisana na krajsi nacin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Ko med pisanjem programa ne vemo, kakšno vrednost bo imel določen podatek, uporabimo spremenljivko.

A

Spremenljivke je neznanka, kamor se shrani dolocena vrednost, ki se lahko spreminja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Barvna globina je podatek ki pove, koliko različnih barv je lahko na sliki.

A

Barvna globina nam pove stevilo bitov, ki se uporabljajo za eno sliko, stevilo barv ki jih lahko uporabimo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Elektronski termometer nam prikazuje podatek v digitalni obliki.

A

Ja, saj nemoremo odcitati vmesnih vrednosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

10G je primer zapisa števila v šestnajstiškem načinu

A

Ne, ker so v sestnajstiskem nacinu samo do crke F

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kodna tabela določa kodo za vsak posamezen znak.

A

Ja, za vsako crko, znak, simbol..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Za večino problemov lahko najdemo več algoritmov, ki pa niso vsi enako učinkoviti (hitri).

A

Algoritmi so lahko različni, različno učinkoviti, nekateri so lahko tudi dvoumni.
Vsak problem lahko zapisemo na vec nacinov, npr na krajsi ali daljsi nacin..

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Če je strojna oprema dovolj zmogljiva, lahko računalnik deluje brez programske opreme.

A

Racunalnik potrebuje in strojno in programsko opremo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

V vsakem primeru je digitalna naprava natančnejša od analogne

A

Ja, saj nam pokaze podatek brez vmesnih vrednosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zapis števil s plavajočo vejico je primeren le za cela števila

A

Primeren je tudi za realna stevila

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Sodobni računalniki imajo 8-bitno podatkovno vodilo.

A

To je odvisno od operacijskega sistema, lahko je 16bitno, 32 bitno, 64 bitno…

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

V RGB barvnem modelu je (100%,100%,100%) zapis za črno barvo.

A

To je zapis za belo barvo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Barvna globina je podatek ki pove, koliko različnih barv je lahko na sliki

A

Ja, je stevilo binarnih znakov, ki seuporabljajo za shranjevanje ene slikovne tocke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

En bit je enako kot 8 bajtov

A

1 bajt je 8 bitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

V enem ciklu branja RAM-a se lahko v procesor prenese le en bit.

A

Ne, v enem cikli branja RAM lahko procesor prenese le eno pomnilnisko besedo, ki je lahko sestavljena iz vecih bitov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Število 1001001 v dvojiškem je 49 v šestnajstiškem sestavu.

A

Ja 1001001 je enako 49 v sestnajstiskem in 74 v desetiskem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Nov blok - funkcijo lahko med izvajanjem programa pokličemo le enkrat.

A

Ne, definiranih je lahko vec funkcij

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

V RAM-u je med izvajanjem zapisan le program, in ne tudi podatki.

A

v ramu so zapisani tudi zacasno podatki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Elektronska tehtnica nam vedno prikazuje podatek v analogni obliki

A

Vedno pokaze podatek v digitalni obliki

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Zeleno barvo v barvnem modelu RGB zapišemo kot (100%,0%,100%)

A

Zeleno barvo pokazemo z 0% 100% 0%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Ločljivost (resolucijo) skike merimo s Megabajti

A

Resolucijo merimo s piksli

25
Tabelarična spremenljivka - seznam vedno vsebuje vsaj 5 elementov.
Tabelarična spremenljivka lahko vsebuje razlicno stevilo znakov
26
Za zapis enega bita potrebujemo eno pomnilniško besedo.
Z eno pomnilnisko besedo lahko zapisemo vec bitov
27
Barvna globina je podatek s koliko biti je zapisana barva posameznega piksla.
Ja, saj je barvna globina stevilo bitov , ki se uporabljajo za shranjevanje ene slikovne tocke zaslona
28
Format GIF je bolj primeren za risbe, kot za fotografije.
ja, za fotografije je bolj primeren jpg
29
V zapisu s fiksno vejico ni mogoče zapisati negativnih števil.
Lahko zapisemo tudi negativna stevila
30
Semafor je primer zveznega kodiranja podatkov.
Semafor je primer diskretnega kodiranja podatkov
31
Dogodkovno programiranje pomeni to, da pri programiranju uporabljamo if stavke
Dogotkovno programiranje pomeni, da ko se zgodi nek dogodek, npr v scratchu to da pritisnemo na zeleno zastavico, se program pozene.
32
Rumeno barvo v barvnem modelu CMYK zapišemo kot (100%,0%,0%,0%).
Rumeno barvo zapisemo z 0,0,100,0
33
Pri programiranju ni mogoče napisati zanke, ki bi se izvajala v neskončnost.
Lahko uporabimo zanko ponavljaj, ki bo ponavljala ukaz dokler ga sam ne ustavis
34
V kodni tabeli s 256 znaki za vsak znak potrebujemo 8 bitov.
Ja, saj je 2 na 8 enako 256
35
Da si iz podatka ustvarimo ustrezno informacijo, potrebujemo neko predznanje.
Da, podatek brez predznanja nima funkcije
36
Za zaporedja ukazov, ki se v programu večkrat ponavljajo, je smiselno definirati nov blok - funkcijo.
Ja, saj je potem tudi koda bolj pregledna
37
Zanka ponavljaj dokler (while zanka) se nikoli ne more izvajati v neskončnost.
Lahko, če se izbran dogodek nikoli ne zgodi
38
Več podatkov vedno pripomore k večji razumljivosti informacije.
Ne, ce je podatkov vec bo informacij vec, oz bodo podrobneje opisane, razumljivost informacije pa se ne bo spremenila
39
Med pisanjem programa je vedno že odločeno, kolikokrat se bo ponavila koda v zanki.
Lahko zberemo da se bo zanka ponavljala v neskoncnost
40
Ukazi se v računalniku načeloma izvajajo v enakem vrstnem redu, kot so zapisani v programu.
Ja, najprej se izvaja prvi ukaz, potem drugi..
41
Vse kodne tabele vsebujejo tudi šumnike
Samo dolocene kodne tabele imajo sumnike
42
Za vsak programerski problem obstaja natanko en algoritem, ki ga reši.
Obstaja vec razlicnih algoritmov za programerske probleme
43
Števila so v računalniku zapisana v dvojiškem številske sistemu.
Ja, vsa stevila so zapisana z 0 in 1
44
V kodni tabeli s štirimi znaki, za vsak znak potrebujemo 16 bitov.
Za 4 znake rabimo 2 bita
45
V istem delovnem pomnilniku ne morata biti hkrati zapisana program in podatki, ki jih ta program obdeluje.
V delovnem pomnilniku so shranjeni program in zacasni podatek, ki izgine ob izklopu napajanja
46
Podatek brez informacije ni možen.
Informacija brez podatka ni mozna
47
Od vrednosti pogoja v if stavku je odvisno, kateri del kode se bo izvedel.
Ja, saj se izvede tisti del kode ki je v tistem if stavku katerega pogoj se je zgodil
48
Tabelarično spremenljivko - seznam uporabljamo, ko programsko obdelujemo večje število podatkov.
Ja, saj se vanj potem zapisujejo vsi podatki
49
Analogna predstavitev nam prikaže informacijo hitreje kot digitalna.
Digitalno je ponavadi hitreje ( digitalni termometer) , prikaže temp. takoj, pri analognem pa traja več časa da se živo srebro segreje in razširi, kar je počasneje.
50
3) Ker v Von Neumanovi shemi ni grafične kartice se s tem modelom računalnikov ne da prikazovati slik in videov.
Von Neuman model računalnika opisuje kako se podatki procesirajo na procesorju, ter kako se podatki prenašajo iz pomnilnika v procesor. V tem modelu lahko uporabimo bitne informacije slike v našem računanju, te bitne informacije pa lahko prikažemo na kakršen koli način, ki nam ustreza, sliko lahko prikažemo tudi v bitni obliki.
51
Informacijska tehnologija je isto kot internetna tehnologija.
Informacijska tehnologija je tehnologija ki skrbi za pošiljanje info, npr. radio, telefon tudi sirena. Internetna tehnologija je podkategorija in notri je zajeta tehnologija ki skrbi za delovanje interneta.
52
Vsi podatki, ki jih obdeluje računalnik morajo biti digitalno zapisani.
Ja, ker računalnik lahko obdeluje samo podatke zapisane v bitni obliki
53
Današnji procesorji lahko izvedejo do sto tisoč ukazov na sekundo.
Današnji procesorji obdelujejo podatke z frekvenco 1 GHz kar pomeni da vsako sekundo procesor obdela 10 na 9 operacij.
54
Digitalni merilnik hitrosti lahko prikaže neskončno različnih vrednosti.
Ne, pokaže končno število vrednosti.
55
Tabelarično spremenljivko - seznam uporabljamo, ko programsko obdelujemo večje število podatkov.
Tabelarično spremenljivko lahko uporabimo kadarkoli., lahko jo tudi uporabimo ko hočemo predstaviti npr vektor.
56
Slike z enako ločljivostjo in enako barvno globino v formatu BMP vedno zavzamejo enako prostora v pomnilniku.
Ja, ker se informacija za vsak piksel shrani.
57
Računalnik je naprava za obdelavo podatkov s pomočjo ukazov, ki jih zna izvesti samostojno.
Računalnik je naprava ki izvaja ukaze s frekvenco CPUja, to izvajanje je neodvisno od nas
58
Iz istega podatka si vsi ljudje ustvarimo enako informacijo.
Ne,saj ljudje interpretiramo podatke na podlagi prejšnjih izkušenj, ki so za vsakega posameznika drugačne
59
Slike z enako ločljivostjo in enako barvno globino v formatu BMP vedno zavzamejo enako prostora v pomnilniku.
ja