temelji prava Flashcards
1) Razloži vsebinsko in oblikovno razliko med UREDBO in ZAKONOM (2tčk)
Zakon: je poleg ustave najpomembnejši oblastni splošni pravni akt in ga sprejme zakonodajno telo. Izhajajoč iz načel, ki jih je postavila ustava. Pri formalni opredelitvi zakona nas ne zanima njegova vsebina ampak njegove oblikovne sestavine in njegovo mesto v hierarhiji pravnih aktov. Pri materialni opredelitvi zakona pa gre za vsebino.
Uredba: ima splošno naravo, je neposredno zavezujoča, nadomešča nacionalno pravo in ima podobno veljavo kot zakon, neposredno ureja pravice, obveznosti in pravne položaje
Razloži JEZIKOVNO razlago pravnih virov (2tčk)
jezikovna razlaga.. metoda pravne razlage, pri kateri iščemo pomen pravnega pravila prek besedoslovnih, slovničnih in drugih značilnosti pogovornega in pravnega jezika. lahko je dobesedna, razšitjajoča ali zožujoča
Naštej in razloži dele SODBE (2tčk)
Uvod, izrek, obrazložitev, pravni izrek
poglavitni sodni akt, s katerim sodišče odloči o posamezni zadevi,
Uvod sodbe obsega: navedbo, da se sodba izreka v imenu ljudstva, naslov sodišča, ime in priimek predsednika in članov senata ter zapisnikarja, ime in priimek obtoženca, kaznivo dejanje, za katero je bil obtožen, ali je bil navzoč na glavni obravnavi, dan glavne obravnave, ali je bila glavna obravnava javna, ime in priimek tožilca, zagovornika, zakonitega zastopnika in pooblaščenca, ki so bili navzoči na glavni obravnavi, in dan razglasitve izrečene sodbe.
Izrek sodbe obsega osebne podatke o obtožencu (prvi odstavek 227. člena) in odločbo, s katero se obtoženec spozna za krivega dejanja, katerega je obtožen, s katero se oprosti obtožbe za to dejanje ali s katero se obtožba zavrne.
V obrazložitvi sodbe navede sodišče razloge za vsako posamezno točko sodbe.
Pravni izrek – do kdaj in kam se lahko pritožimo
Zakaj so človekove pravice temeljna sestavina pravne države? Kaj misliš
univerzalnosti teh pravic? (2tčk)
Pravna država=skupni imenovalec za integralno celoto modernega prava ter s tem tudi vseh njegovih posameznih formalnih in materialnih značilnosti in prvin. Ker so človekove pravice temeljne tudi za moderno pravo, ki je temelj za pravno državo. Moderno pravo bazira na pravicah posameznika, univerzalne pravice, ki veljajo za vse, so neodtujljive pravice.
Kaj je VACATIO LEGIS (1tčk)
- Čas, ki mora preteči od objave predpisa (npr. zakona) do začetka njegove veljave. Ta čas naj bi bi namenjen temu, da se naslovniki (zavezanci, državljani, prebivalci) seznanijo z novimi določbami. Predpis začne veljati 15. dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Mnogi predpisi začnejo veljati že naslednji dan po objavi, nekateri pa tudi več kot eno leto po objavi.
Razloži FORMALNO in MATERIALNO pravnomočnost (1tčk)
Formalna = (neizpodbojnost): odločbe ni več možno izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi; Materialna: prizadeti državni organ in stranke so vezani na vsebino pravne odločbe.
Naštejte merila pravnosti. Kaj je njihov pomen? (pojem prava in merila pravnosti)
Kaj pravo zajema in kaj ne? PRAVO = sklop tistih vrednostno utemeljenih norm, ki kot celota učinkovito urejajo pretežno zunanje vedenje in ravnanje ljudi, ki je potencialno ali aktualno tako konfliktno, da ga državna oblast mora prisilno urediti in sankcionirati. Normativnost – pravo naj definira razmerja v obliki kaj naj bi bilo, ukvarja naj se z razmerji, ki niso samoumevna, naj se ne ukvarja z naravnimi pravili, naj se ne ukvarja z nujnimi primeri, ekstistenčna prvina prava so norme Učinkovitost – o pravu govorimo le dotlej, dokler je sklop oz. sistem pravnih norm kot celota pretežno družbeno učinkovit, če ne so pravne norme priznavane kot neučinkovite Konfliktnost – pravo naj se NE ukvarja s primeri, ki niso konfliktni, kar v družbi ni problem, naj se ne regulira (pravo naj ne bi posegalo na mišljenske procese posameznika), pravne norme urejajo tista družbena razmerja, ki so potencialno ali aktualno konfliktna, preprečevanje oz. odpravljanje že nastalih konfliktov Možnost in nujnost pravnega urejanja – pravo naj ne ureja tistega, kar ne more urejati, ureja pa naj tisto, kar je nujno, pravne norme lahko urejajo le takšna ravnanja in vedenja, ki ga oblastne institucije v zadostni meri lahko nadzirajo in usmerjajo Usmerjenost v zunanje vedenje posameznikov – pravo naj bi urejalo samo zunanje vedenje posameznika, pravo ne sme posegati v intimni svet posameznika, razen v izjemnih primerih, kazensko pravo se ukvarja z notranjostjo posameznika – misli – odškodninskega prava notranjost ne zanima Prisilnost in (državna) sankcija – pravne norme so prisilne narave, njihovo uresničevanje zagotavlja država s prisilnimi sredstvi, včasih pa pravne norme učinkujejo prisilno le na kršitelje (roparji, morilci), medtem ko se drugim zdijo sprejemljive (tatvine, umore) Vrednote – najtežji kriterij pravnosti – odločitve lahko nasprotujejo našemu občutku pravičnosti, pravo vsebuje in varuje različne družbene vrednote, specifične pravne vrednote – družbeni mir, red oz. pravna varnost, pravičnost, zakonitost, temeljni okvir posameznikove svobode
Pojasnite razmerje med notranjo in zunanjo državno suverenostjo (pravo in država)!
Notranja državna suverenost – vrhovnost državne oblasti
Zunanja državna suverenost – neodvisnost držav v razmerju do drugih držav v mednarodni skupnosti
V čem je pomen objave zakona v UL RS! Kateri pravni akti se poleg zakonov objavljajo v UL? (temelji pravne ureditve)!
Ko je pristojni oziroma upravičeni subjekt po predpisanem postopku sprejel neki pravni akt, mora biti ta pravni akt na ustrezen način sporočen pravnim naslovljencem. S pomočjo zunanjega izraznega sredstva po eni strani vidimo, kako je pravni akt oblikovan, po drugi strani pa ta oblikovna sestavina zajema način objave pravnega akta. Pomembnejši pravni akti se objavljajo v pisni obliki – zakon, itd. Splošni državni pravni akti oz. v njih vsebovani predpisi se morajo obvezno objavljati v državnem uradnem listu, splošni akti oz. predpisi lkoalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki le-te določijo same.
Sodbe, upravne odločbe, sklepi državnih organov, se obljavljajo na oglasnih deskah ali v drugih medijih pristojnih organov.
Na kratko opredelite vsaj 5 značilnosti človekovih pravic. (moderno pravo)!
Temeljnost – človekove pravice so izvor in temelj vseh drugih pravic posameznikov
Univerzalnost – človekove pravice pripadajo vsakemu človeku že po njegovi naravi
Neodtujljivost – ni jih mogoče odtujiti
Absolutnost – ni jih dopustno kakorkoli omejevati
Deklarativna narava artikulacije – mogoče jih je pravno in politično artikulirati
Politična narava – pravice imajo političen pomen, zathevajo takšno ali drugačno odzivnost politike
Moralnost – ČP naj bi izvirale iz človekove moralnosti
Pravnost – za učinkovito varnost ČP morajo biti te določene in zavarovane
Na kakšen način se pravo in politika razlikujeta v sankcijah? (pravo in politika) !
Po eni strani že pravo predpisuje določene sankcije za politično neuspešno ravnanje, po drugi strani pa se lahko pravna in politična nepravilnost hkrati sankcionirata na pravni način. Specifične politične sankcije – spontana ali organizirana kritika, zahteva po odstopu ali neizvolitev, interpelacija, sankcija proti predsedniku, pravo – vnaprej predvidene, strogo načelo enakosti, sankcije je možno uporabiti le po storgo določenem postopku
S katerimi ustavnopravnimi akti se je konstituirala Republika Slovenija? (ustavno pravo)!
S sprejetjem Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS in Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, hkrati pa je sprejela tudi Deklaracijo o neodvisnosti. Vsi trije dokumenti so bili sprejeti 25. 6. 1991
Kaj je razlika med uredbo in direktivo? (pravo EU)!
UREDBA – ima pslošno naravo, je neposredno zavezujoča, nadomešča nacionalno pravo in ima podobno veljavo kot zakon, neposredno ureja pravice, obveznosti in pravne položaje.
DIREKTIVA – zavezuje članice glede rezultatov, ki jih je treba doseči, sredstva si članice izbirajo same. Gre za okvirni zakon skupnosti, namenjen usklajevanju zakonov.
Pojem prištevnosti in njen pomen? Kateri elementi morajo biti podani neprištevnost? (kazensko pravo)!
Prištevnost – pogoj za krivdo in s tem za kazensko odgovornost. Kazensko odgovoren je lahko samo tisti storilec kaznivega dejanja, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe oz. imeti samega sebe v oblasti. Slovensko pravo določa le, kdaj je mogoče storilca kaznivega dejanja spoznati za neprištevnega. PRIŠTEVNOST JE DOMNEVA, KI JO JE MOGOČE OVREČI NA PODLAGI MNENJA IZVEDENCA PSIHIATRIČNE STROKE.
Za neprištevnost morajo bit podani naslednji elementi : biološki pogoji - trajne in začasne duševne bolezni, začasne duševne motnje, duševna zaostalost, trajne in hude duševne motnje, psihološki pogoji – ali je bil storilec v trenutku storitve kaznivega dejanja zmožen razumeti pomen svojega dejanja, če obstaja vsaj en biološki pogoj, ki izključi obstoj vsaj enega od pisholoških elementov, sodišče izreče oprostilno sodbo
Kaj je v stvarnem pravu stvar? Kakšen je pomen delitve stvari na premičnine in nepremičnine? (stvarno pravo)!
Stvar – je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko obvladuje, kot stvar definiramo tudi elektična valovanja, živali so pravno gledano stvari, premičnine in nepremičnine, PATENT NI STVAR
Kakšne oblike škode poznate? (obligacijsko pravo)
Materialna – premoženjska, in nematerialna – nepremoženjska (vse telesne/fizične bolečine, duševne bolečine niso vse pravno priznane
Kaj je firma? Ali lahko ustanovimo družbo s firmo Slovenska trgovska družba d. o. o. Zakaj? Napišite poljubno firmo družbe z omejeno odgovornostjo. (gospodarsko pravo)!
Frima je ime s katerim družba posluje, firma mora imeti označbo, ki kaže na dejavnost družbe.
Katere obveznosti ima delavec v delovnem razmerju po Zakonu o delovnih razmerjih? (delovno in uslužbensko pravo)!
Vestno opravljanje dela, prepoved konkurence in konkurenčne klavzule, prepoved povzročanja škode, delavec mora ravnati po predpisih o varnosti in zdravju na delu
Kaj sodi v skupno premoženje zakoncev in kako se deli ob razvezi zakonske zveze? (družinsko pravo)!
Vse kar je pridobljeno z delom v času zakonske zveze, s skupnim premoženjem lahko zakonca razpolagata le skupno, ob razvezi vsak dobi 50%, vendar se lahko pritoži, da je nekdo prispeval več, a je težko dokazati.
Dolžnost preživljanja – tisti, ki ima zadosti premoženja, mora preživljati tistega, ki brez svoje krivde nima dovolj denaraja
Kaj je nujni delež? Kdo so nujni dediči? Kakšna je višina nujnega deleža? (dedno pravo)!
Nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču in se določa v razmerju do zakonitega dednega deleža.
Nujni dediči so zapustnikovi potomci, starši in zakonec, pod pogojem da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, pa tudi zapustnikovi dedi, babice, bratje in sestre.
Nujni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža za zapustnikove potomce in tretjino zakonitega deleža za druge nujne dediče.
Pravno pravilo!
Pravna pravila ali pravne norme (lat. NORMA = mera, pravilo) so temeljna normativna sestavina prava. Pravna pravila povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih. Vedenje in ravnanje je pravna posledica, ki naj bo uresničena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v določenih življenjskih okoliščinah. Pravna pravila se ločujejo od tehničnih (naravnih) pravil, ki ugotavljajo, kakšne so vzročne (kavzalne) povezave med naravnimi pojavi. Pravna pravila so prisilna družbena pravila, ki jih sankcionira država. Pravna pravila pa urejajo le človekovo zunanje vedenje in ravnanje, ne pa tudi njegovega notranjega vedenja, ki sodi na področje moralnosti.
Pravno pravilo!
Splošno in abstraktno pravno pravilo se nanaša na nedoločeno število pravnih naslovljencev in določa kako naj se vedejo in ravnajo, če se znajdejo v ustreznih vnaprej opredeljenih dejanskih okoliščinah.
Splošnost pravnega pravila se navezuje na p. subjekte, ki jim je pravilo namenjeno. Naslovljenec pravila ni individualiziran; označen je z ustrezno tipsko lastnostjo (vsakdo, državljan), ki se razteza na večji ali manjši krog subjektov.
Tipska je tudi abstraktnost pravnega pravila. Tip ravnanja in vedenja, ki ga pravilo vsebuje, se nanaša na vnaprej izmišljeni in predvideni dejanski stan, ki ravno tako ni konkretiziran.
Skratka splošno in abstraktno pravno pravilo je naslovljeno na nedoločeno število p. subjektov in na nedoločeno število konkretnih situacij. Zato to vrsto pravnih pravil ime. tipsko pravno pravilo
Kazniva ravnanja!
Za kazniva dejanja so značilne retributivne sankcije. Slovensko kazensko pravo za to predvideva naslednje sankcije: kazni, opozorilne sankcije (pogojna sodba), varnostni ukrepi (psihiatrično zdravljenje na prostosti, odvzem vozniškega dovoljenja, odvzem predmetov), vzgojni ukrepi, odvzem premoženjske koristi in objava sodbe. Vrste kazni pa so zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države.
Pravni akti (zelo pomembno!!!)
Vsa ravnanja, ki imajo posledice v pravu/pravne posledice, vsa ravnanja, ki so zabeležena v pravu. Vsak pravni akt ima vsebino in obliko, akti, ki imajo pomembnejšo vsebino za državo, imajo bolj zahtevno obliko in postopek. Vsebino sestavljajo pravne norme, oblika pa je postopek sprejemanja pravnih aktov.
OBLIKA – kdo sprejema, po kakšnem postopku sprejema, kako se akt zunanje izrazi
Pristojni organi za sprejemanje aktov:
USTAVA – parlament, državni zbor
ZAKONI – državni zbor
PODZAKONSKI AKTI – izvršilna veja oblasti
KONKRETNI PRAVNI AKTI – izvršna veja oblasti
Splošni pravni akti
Splošni pravni akti morajo biti objavljeni v uradnem listu – zunanje izrazno sredstvo, VACATIO LEGIS, konkretni pravni akti – morajo biti vročeni naslovljencem oz. na oglasni deski organa, materialni pravni akti nimajo posebnega izraznega sredstva.
3 vrste pravnih aktov:
- NORMATIVNI PRAVNI AKTI – Vsebina normativnega pravnega akta so pravna pravila, ki jih oblikujejo pristojni normativni subjekti. Vsi akti, ki ustvarjajo, spreminjajo ali ukinjajo pravna pravila, za vse normativne akte razen za ustavo velja, da uporabljajo že obstoječa pravila in kreirajo nova pravna pravila.
• SPLOŠNI PRAVNI AKTI
So pomenski nosilci splošnih in abstraktnih pravnih pravil (ustava, zakon, podzakonski pravni akti – uredba, pravilnik, odredbe, navodila, avtonomni pravni akti - statut). Najpomembnejši splošni pravni akt je ustava RS – sestavljena je iz državne ureditve in iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zakoni – sprejema jih državni zbor, morajo biti v skladu z ustavo, edini, ki lahko omejujejo človekove pravice iz ustave, mednarodne pogodbe – morajo biti usklajene z ustavo, vsi zakoni pa morajo biti v skladu z mednarodnimi pogodbami
• KONKRETNI
Tu se splošna in abstraktna pravna pravila normativno individualizirajo in konkretizirajo (pogodba). Sodbe in sklepi, sodba – je sestavljena iz uvoda (sodba v imenu ljudstva, vso oblast v državi ima ljudstvo), razsodila (izrek sodbe, temeljni del sodbe – kreacija pravnega pravila), obrazložitev sodbe in pravni pouk oz. pravni nauk (kam in kdaj se lahko stranka pritoži), upravni akti – odločbe – izvirna veja oblasti
- MATERIALNI PRAVNI AKTI – ne oblikujejo norm, ampak jih samo uporabljajo, izvajanje pravnih aktov, golo izvrševanje prava
- PREDLAGALNI PRAVNI AKTI – akt s katerim se začne postopek za oblikovanje pravnega pravila, vložitev obtožnice ali tožbe
Splošni pravni akti :
• SPLOŠNI PRAVNI AKTI
So pomenski nosilci splošnih in abstraktnih pravnih pravil (ustava, zakon, podzakonski pravni akti – uredba, pravilnik, odredbe, navodila, avtonomni pravni akti - statut). Najpomembnejši splošni pravni akt je ustava RS – sestavljena je iz državne ureditve in iz temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zakoni – sprejema jih državni zbor, morajo biti v skladu z ustavo, edini, ki lahko omejujejo človekove pravice iz ustave, mednarodne pogodbe – morajo biti usklajene z ustavo, vsi zakoni pa morajo biti v skladu z mednarodnimi pogodbami
Posamični pravni akti
- POSAMIČNI/INDIVIDUALNI PRAVNI AKTI
Tu se splošna in abstraktna pravna pravila normativno individualizirajo in konkretizirajo (pogodba).
o zasebni
So najrazličnejši enostranski (oporoka) in dvostranski pravni posli (kupoprodajna, darilna in posojilna pogodba).
o oblastni
So upravni in sodni akti (upravne odločbe in sodbe sodišč) s katerimi pristojni državni organi odločajo o poasamičnih pravnih zadevah (v upravnem, kazenskem in pravdnem postopku).
pravne akte delimo na splošne pravne akte in posamične pravne akte. Splošni pravni akti so viri prava, ki se nanašajo na nedoločene , zamišljene, predpostavljene, številčne prave subjekte. Ločimo oblastne splošne pravne akte (ustava, zakoni, podzakonski akti) in neoblastne splošne pravne akte (izven državni ali avtonomni pravni akti). Splošnih pravnih aktov ne moremo uporabiti same po sebi, ker se nanašajo na večje št. pravnih subjetkov, so pa podlaga oz. vir za sprejemanje posamičnih pravnih aktov, ki lahko odločajo o konkretnih in posamičnih zadevah in subjektih.
Spoznavanje prava (uradni listi, zbirke, literatura)!
V uradnem listu RS (v tiskani in elektronski obliki) se objavljajo: ustava, ustavni zakon, zakoni in drugi akti Državnega zbora, ratificirane mednarodne pogodbe in obvestila o začetku in prenehanju njihove veljavnosti, akti Državnega sveta, akti predsednika, odločbe in sklepi ustavnega sodišča, predpisi in drugi akti vlade in ministrov, splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, predpisi in drugi akti lokalnih skupnosti, če tako določajo njihovi statuti.
Pravno razmerje (splošna opredelitev)!
Pravno razmerje je urejeno družbeno razmerje med dvema ali več pravnimi subjekti. S pravno urejenostjo mislimo na urejenost s pravnimi normami, vsebovanimi v formalnih pravnih virih. Bistvene sestavine pravnega razmerja so: pravni subjekti, njihove pravice in dolžnosti ter predmet(objekt) pravnega razmerja. Ta razmerja se razlikujejo glede pravnih razmerij, ki spadajo v področje javnega in pravnih razmerij, ki spadajo v področje zasebnega prava. Prav tako razlika med pravnimi razmerji glede na pravne panoge, znotraj katerih so ta pravna razmerja opredeljena (pravna razmerja v kazenskem, dednem, družinskem,..pravu.).
Subjekti pravnega razmerja!
Subjekti pravnega razmerja so fizične in pravne osebe.
FIZIČNE: Človek je pravni subjekt toliko, kolikor mu to lastnost kot fizični osebi v obliki različnih pravnih položajev, ter pravic in dolžnosti pripisuje pravo. Pravno ne more in ne sme posegati v vsa področja oz. vidike človekovega življenja, pač pa se mora omejiti predvsem na urejanje zunanjega vedenja.
PRAVNE: So umetno ustvarjeni pravni subjekti, so konstrukcija pravnih norm, ki lastnost pravnega subjekta podeljujejo različnim organizacijskim skupnostim, premoženjskim enotam in sicer ločeno od ljudi, ki so njihovi člani oz. ki jih upravljajo ali z njimi razpolagajo. Pravne osebe razdelimo v 3 kategorije:
a) organizacije in združenja (gospodarske združbe, zavodi, društva…)
b) teritorialno organizirane enote oz. skupnosti (država, občina)
c) ustanove – namensko opredeljene premoženjske enote (dobrodelni sklad)
Pravice in dolžnosti pravnega razmerja!
Pravica je pravno določena možnost, da pravni subjekt na določen način ravna, hkrati pa je na drugi strani enemu ali več pravnim subjektom naložena dolžnost(obveznost) neke storitve, opustitve ali dopustitve v korist nosilca pravice. Pravice delimo tudi na abstraktne in konkretne.
Pravica in dolžnost sta vedno v pravu v korelaciji. V pravu se izražata na abstraktni in konkretni ravni. Abstraktna upravičenja in obveznosti so vsebovane v splošnih pravnih aktih, konkretna upravičenja in obveznosti pa se izražajo v konkretnih ravnanjih njihovih nosilcev, ter so neposredno odvisne tudi od njihove voljne izbire.
Dolžnost je neka obveznost, sankcija.
Predmet pravnega razmerja!
V teoriji so različni pogledi na predmet pravnega razmerja:
- opredeljuje družbeni namen, zaradi katerega stopajo pravni subjekti v takšno razmerje ali se v njem po sili pravnega predpisa znajdejo.
- materialne in družbene vrednote ali dobrine, zaradi katerih so pravni subjekti v pravnih razmerjih in imajo glede njih medsebojne obveznosti in pravna upravičenja.
- pravna dejanja (opustitve, storitve, dopustitve), so prav tako lahko objekt pravnega razmerja.
- pravni predmet je vse, na kar se zmore nanašati človekovo razumno vedenje in ravnanje.
Od nas kot posameznikov se pričakuje, da s svojim vedenjem in ravnanjem varujemo in udejanjamo dobrine, kot so življenje, človekovo dostojanstvo, zdravje, prostost, premoženje, čast ipd. Predmet pravnega razmerja, so vse tiste dobrine, glede katerih so pravni subjekti v medsebojnih pravnih razmerjih in imajo v zvezi z njimi ustrezne pravice in pravne dolžnosti.
Poglavitne pravne panoge!
Ustavno, kazensko, upravno, finančno, civilno, družinsko, gospodarsko, delovno in socialno, mednarodno javno, mednarodno zasebno in evropsko pravo.
Razlika med pravno in poslovno sposobnostjo?
PRAVNA SPOSOBNOST je abstraktno predvidena možnost, da je pravni subjekt nosilec pravice in dolžnosti. Možnost, da je nekdo pravni subjekt je splošna in pomeni da je vsakdo, če izpolnjuje predpostavke, lahko nosilec vseh tistih pravic in dolžnosti, ki jih priznava vsakokratno veljavno objektivno pravo.
V naravi načela pravne enakosti je, da so pravice in dolžnosti, ki veljajo v posamezni državi, pod enakimi merili dostopne vsem. Enaka merila veljajo za tiste, ki imajo iste bistvene skupne lastnosti.
POSLOVNA SPOSOBNOST: to je sposobnost za vsa tista pravnoposlovna dejanja, ki imajo pravne posledice le kot voljna dejanja.
Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih (sklepanje pogodb,druga pravna posla). Izhodišče sposobnosti je posameznikova psihofižična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice imajo njegova voljna dejanja.
V pravu velja domneva, da postane posameznik v celoti poslovno sposoben s polnoletnostjo.
Razlog za odvzem poslovne sposobnosti je duševna bolezen, duševna zaostalost, odvisnost od alkohola in mamil ali kakšen drug vzrok, ki tako vpliva na psihofizično stanje, da posameznik ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi. Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti je nepravdni postopek, ki je v prisotnosti sodišča.
Popolno poslovno sposobnost dobi tudi mladoletnik, ki je sklenil zakonsko zvezo ali pa je postal roditelj.
Za mladoletnike velja da so v celoti poslovno nesposobni do 15 leta starosti. Mladoletnik, ki dopolni to leto starosti je omejeno poslovno sposoben, ker načeloma lahko sam sklepa pravne posle (pogodbe), če zakon ne določa drugače. Za veljavnost drugih poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje ali če so taki da lahko na njegovo življenje vplivajo še po polnoletnosti.
Osebe, ki so v celoti ali deloma poslovno nesposobne, potrebujejo zakonitega zastopnika, ki naj v njihovem imenu in za njihov račun opravlja pravne posle in pravna dejanja. Zakoniti zastopniki mladoletnikov so straši. Starši ostanejo zakoniti zastopniki tudi po otrokovi polnoletnosti, če ta zaradi telesne ali duševne prizadetosti, ni sposoben skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. V takšnem primeru se v nepravdnem postopku izda odločba o podaljšanju roditeljskih pravic.
Kako nastane pravna oseba?
Za nastanek pravnih oseb so 3 temeljni pogoji:
a) pravna oseba se mora navezovati na določene ljudi kot njene člane ali pa na določeno premoženjsko in/ali stvarno podlago
b) namen delovanja pravne osebe mora biti pravno dopusten
c) pravna oseba mora imeti predvideno oz. zagotovljeno ustrezno organizacijsko strukturo, ki ji omogoča delovanje (določitev vodstvenih organov in njihovih pristojnosti)
Ko so ti pogoji izpolnjeni se pravna oseba ustanovi z vpisom v določeni sodni ali upravni register ali z zakonom.
Katere vrste sankcij poznaš? Kaj je sankcija?
Pravna sankcija je pravna posledica, ki pogojuje pravno kršitev kot njena predpostavka in kot predpostavka, ki aktivira sekundarna pravna pravila – pravna kršitev je vez med primarnimi in sekundarnimi pravnimi pravili. Značilnost pravne sankcije je, da je vnaprej določena in da je vnaprej predviden tudi postopek, v katerem pristojni državni organ odloča, ali je do kršitve sploh prišlo. Sankcija je lahko neposredna usmerjena k aktu, ki je pravno nepravilen. Možni sta dve:
- ) Razveljavitev pravnih posledic – učinkuje za naprej (ex nune)
- ) odprava pravnih posledic – učinkuje od trenutka nastanka spornega akta (ex tune). Poznamo retributivne (povračilne) in restitutivne (nadomestitvene) sankcije.
Retributivna sankcija?
Retributivne sankcije imajo kaznovalni značaj, usmerjene so proti pravnemu subjektu, pri čemer so namenjene zagotoviti specialne (pomeni preprečevanje konkretnemu storilcu kaznivega dejanja, da bi to ponovil..npr. zaporna kazen) in generalne prevencije (učinek kazni, ki pomeni splošno opozorilo oz. odvračanje vseh potencialnih storilcev od storitev kaznivih dejanj). Retributivne sankcije so značilne za kazniva dejanja.
Kaj je vacatio legis?
Čas, ki mora preteči od objave predpisa (npr. zakona) do začetka njegove veljave. Ta čas naj bi bi namenjen temu, da se naslovniki (zavezanci, državljani, prebivalci) seznanijo z novimi določbami. Predpis začne veljati 15. dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Mnogi predpisi začnejo veljati že naslednji dan po objavi, nekateri pa tudi več kot eno leto po objavi.
Kaj so formalni in materialni pravni akti?
MATERIALNI PRAVNI AKTI: (zgolj uporaba pravne norme) so dejanska ravnanja oz. dejanja pravnih subjektov, s katerimi ti udejanjijo dispozicije ali sankcije pravnih norm. Pomenijo torej praktično izvrševanje splošnih pravnih aktov (plačilo davka, odhod posameznika na prestajanje zaporne kazni). Ti akti ne ustvarjajo novih pravnih norm, kar je bistveno za vse splošne in posamične pravne akte, razen za ustavo, ki ne udejanja drugih pozitivno pravnih norm in je edini pravni akt, ki zgolj ustvarja pravne norme: materialni pravni akt pomeni izvrševanje prava in povzroča pravne posledice. V njegov okvir spadajo tudi protipravni akti.
FORMALNI PRAVNI AKTI: dejanja državnih organov, posameznikov in drugih pravnih subjektov, s katerimi ti ustvarjajo, spreminjajo ali odpravljajo pravne norme. Delimo jih v dve skupini: splošni pravni akti vzpostavljajo ali odpravljajo splošne in abstraktne pravne norme (zakon, pravilnik, statut) in posamični pravni akti, ki vzpostavljajo ali odpravljajo posamične in konkretne pravne norme (sodba, upravna odločba, pogodba). Za splošne in posamične akte se uporablja izraz pravni akti: ti akti spreminjajo, ustvarjajo ali odpravljajo pravo.
Vrste pravnih virov: materialni, formalni, spoznavni, razmerje med njimi.
MATERIALNI: so tisti moralni, ekonomski, politični, običajni, religiozni, psihološki in drugi dejavniki, ki vplivajo na sprejem in vsebino formalnih pravnih virov. Med materialne vire RS spadajo politične težnje, zamisli državljanov in političnih elit, da se država organizira po načelih demokracije, parlamentarizma, delitve oblasti.. Na nastanek materialnih virov vplivajo običaji.
FORMALNI: Vsi splošni akti, obvezne in vnaprej določene oblike v katerih nastajajo splošna in abstraktna pravna pravila. (npr. ustava, zakon). So podrejeni materialnim virom. Akti z določenim sestavinami: subjekt, postopek, zunanja sestavina: država mora zagotoviti učinkovitost pravnih norm in pravnega reda.
SPOZNAVNI: omogočajo nam, da spoznamo formalne pravne vire oz. pravo, pri čemer spoznavni viri niso sami po sebi zavezujoči (uradna glasila, pravni učbeniki, komentarji zakonov, članki…). Poseben pomen imajo uradna glasila, v katerih se objavljajo formalni pravni viri- takšen je RS Uradni list RS- vsi državni splošni pravni akti so v tem glasilu objavljeni.
