Svetovna književnost v 2. pol. 20. stoletja Flashcards
Kaj je vplivalo na književnost v 2. polovici 20. stol.?
-2. svetovna vojna
-problem holokavsta
-hladna vojna
-osamosvajanje kolonialnih držav
-širjenje medijev, elektronike
-globalizacija
Naštej literarne smeri.
Smeri, ki sta se ohranili:
-eksistencializem
(smisel bivanja, smrt, svoboda, odgovornost, beg pred odgovornostjo, krivda…)- Sarte
-gledališče absurda
Novejši smeri:
-magični realizem
ena od modernih oblik realizma
stvarne elemente meša z nadnaravnimi, čudežnimi
-postmodernizem
deloma nadaljevanje modernizma, deloma pa njegovo nasprotje
vrača se k tradicionalnim književnim zvrstem in oblikam, vendar tako, da se z njimi poigrava ali jih ironizira
Vsa dela
Sylvia Plath: ČRNI VRAN V DEŽEVNEM VREMENU
Jacques Prevert: BARBARA
PARIS AT NIGHT
Ernest Hemingway: KOMU ZVONI
Albert Camus: TUJEC
Jean-Paul Sarte: ZAPRTA VRATA
Gabriel Garcia Marquez: STO LET SAMOTE
Sylvia Plath: ČRNI VRAN V DEŽEVNEM VREMENU
Sylvia Plath:
-živela v Bostonu, imela depresijo, pri 30 storila samomor
-pesmi pisala že kot gimnazijka
-smer konfesionizem= poezijo povezovala s psihoanalizo
pesnikom je poezija služila kot terapija, izpovedali lastne travme
-Sylvio Plath so videli kot glasnico feminizma, ki se ni mogla uveljaviti vkot inteligentna ženska v patrialhalnem materialističnem svetu
-osebnoizpovedne, doživljajske in razpoloženjske pesmi
ČRNI VRAN V DEŽEVNEM VREMENU
pesem nastala kmalu po njeni poroki
razpoloženjska pesem
razmišljanje o življenski nesreči, obupu, upanju na rešitev
-vran= obup in smrt
-angel= prispodoba življenja in odrešitve
V deževnem vremenu opazuje črnega vrana na veji. Vran se ukvarja sam z sabo, si ravna perje. Odtujenost med naravo in lirskim subjektom, narava ne sporoča ničesar (ne nudi ji zatočišča pred njeno čustveno praznino in depresijo). Kljub lastni ujetosti je optimistična. Verjame da se lahko zgodi svetel trenutek, čudež, novo upanje. Vendar lahko človek na to le čaka, sam nima vpliva.
Prepletanje podob iz stvarnega sveta s prispodobami.
Jacques Prevert: BARBARA
PARIS AT NIGHT
Jacques Prevert
-iz Pariza
-pesmi in balade z ljubezensko vsebino
-moderna, a hkrati bralcem dostopna poezija
-najbolj znana pesniška zbirka Besede
-opuščanje ločil, miselni preskoki
BARBARA
-prepletata se ljubezenska in vojna tema
preprosto življenje mladih zaljubljencev, vojna ju je prikrajšala za njuno ljubezen, razigranost, srečo
Prvi del:
lirski subjekt nagovarja Barbaro, ki jo je videl le enkrat
vrgla se je v objem moškemu, ki je zaklical njeno ime
pesnik se spominja njune sreče, razigranosti, igrivosti, zaljubljenosti in dežja
Drugi del:
Brest je popolnoma drugačen, zavezniška letala so ga bombardirala in ga skoraj porušila do tal
grozote vojne
pesnik se sprašuje kaj se je zgodilo z Barbaro in njenim moškim
govori o orožju, prelivanju krvi, žrtvah, ruševinah
vzdušje je temačno in zamorjeno
Obsodba vojne
Čeprav tudi zdaj dežuje, ni več tako, kot je bilo – vojna je pustila sled na Brestu – ostale so ruševine.
Ernest Hemingway: KOMU ZVONI
Ernest Hemingway
-ameriški romanopisec in novelist
-živel je nemirno, pustolovsko življenje
bil je vojni poročevalec, prostovoljec, ranjen na Soški fronti
-v delih govori o moškosti in aktivnosti, to se prepleta z osamljenostjo, negotovostjo, praznino
KOMU ZVONI
-umetniško preoblikovano podoba avtorjeve izkušnje Španske državljanske vojne
-prepletata se ljubezen in smrt
Glavna literarna oseba je Robert Jordan, nekdanji profesor španščine na neki ameriški univerzi. Deluje kot prostovoljec v španski državljanski vojni. Jordan za republiko tvega življenje in nakoncu tudi umre, prepričan da umira za uresničitev humanističnih idealov v svetu. Dogajalni čas je osredotočen na tri dni in tri noči. Robert Jordan dobi nalogo naj razstreli strateško pomemben most. V skupini, ki naj bi mu pomagala, spozna Mario in se vanjo zaljubi. Zaveda se, da ga čaka smrt in da mora v nekaj urah z njo preživeti vse življenje.
Albert Camus: TUJEC
eksistencialni roman
(razmišljanje o obstoju- ali bi se boril, da ga ne usmrtijo?)
KRAJ IN ČAS: v Alžiriji, tik pred vojno
ZGRADBA:
1. del:
-smrt Marsealtuve matere in pogreb
-ljubezensko razmerje z Marijo
-zaplet v prepir soseda Raymonda z Arabci
-uboj Arabca
2. del.
-Mersaultovo življenje v ječi
-zaslišanje, obsodba
-čakanje na smrt
-duhovnikov obisk
-sprijaznenje z usodo
Mersault sprejme absurd kot življenjski zakon. Mamino smrt doživlja hladno in neprizadeto, povsem drugače, kot od njega pričakujejo drugi. Ravnodušen je do svije ljubice Marije in sosedov, nima prijateljev. Nerazumljivo je ustrelil Arabca, za kar je obsojen na smrt.
Mersault= glavni junak
-absurdni človek- življenje doživlja kot nesmiselno
-mlad francoski uradnik iz Alžira
-brezbrižen, nezainteresiran, ravnodušen, hladnokrven
-ničesar ne obžaluje
-nikogar nima zares rad, na nikogar ni navezan
-med sojenjem se sprašuje o smislu življenja
-po obsodbi niha med upanjem in resignacijo (vdanost v usodo)
EKSISTENCIALIZEM
Filozofija absurda
EKSISTENCIALIZEM= filozofski nauk, ki govori, da bistvo človeka ni določeno vnaprej z višjimi, božjimi silami
Človekov obstoj je svoboden, ni določen vnaprej.
Svet vidi kot nekaj nesmiselnega, brez vije vrednosti in cilja.
Čuti se osamljenega v svetu, ki mu je tuj- strah pred smrtjo in lastno odgovornostjo.
Filozofija absurda:
posebna različica filozofije eksistencializma
-ABSURD= nesmisel, nelogičnost
-razmerje med svetom in človekom je absurdno/ nesmiselno, to razmerje je večno in nerazrešljivo
Svet in človek nimata nič skupnega:
-človek hrepeni po urejenosti, redu, popolnosti
-svet je vedno neurejen, nepopoln, nesmiseln
EKSISTENCIALIZEM V KNJIŽEVNOSTI:
teme: absurdnost, tesnoba, strah pred smrtjo, svoboda, odgovornost
Albert Camus: Tujec
Sarte: Za zaprtimi vrati
Jean-Paul Sarte: ZAPRTA VRATA
Jean-Paul Sarte
študiral in poučeval filozofijo
dramatika
ZAPRTA VRATA
eksistencializem, napisal med vojno
družba takrat: izdaje, sadizem, strahopetnost, zlagane ideje, zločini, koristoljubje
TEMA:
-Človek je to kar sam hoče.
-Človek ni nič drugega kot tisto, kar je v svojem življenju počel.
Človek je kriv za usodo, ki si jo je sam izbral.
Dogaja se v modernem peklu- v njemu posamezniki, ki so krivi, ker ne priznajo svoje svobode in odgovornosti (fantastika)
Pekel smo en drugemu in sami sebi.
Garcin prvi prispe v pekel. Garcin je bil pisatelj in novinar, ki je pobegnil pred služenjem vojske. Kmalu se Garcinu pridružita še Ines in Estelle. Med sabo se ne poznajo in začnejo se spraševati, zakaj so skupaj pristali v tej sobi. Vsak pove nekaj o sebi in vsi se zlažejo. Čez nekaj časa se prvi po pravici izpove Garcin. Prizna, da je bil do žene zelo krut in jo je varal. Ker se ni hotel pridružiti vojski, je pobegnil, vendar so ga našli in ustrelili. Tudi Estelle je varala svojega moža, z ljubimcem je imela otroka, ki ga ni hotela in ga je zato ubila, nato pa še sama storila samomor. Ines pa je umorila bratranca, ker si je želela ljubezni z njegovo ženo in z njo naredila samomor s plinom. Med njimi se razvijejo zapleteni odnosi, ugotovijo, da so za vedno ujeti skupaj in da so pekel ljudje sami.
Pekel smo ljudje.
Gabriel Garcia Marquez: STO LET SAMOTE
Gabriel Garcia Marquez
-kolumbijski pisatelj
STO LET SAMOTE
pisateljevo najbolj znano delo
-kronika družine Buendia
-družini Buendia je usojenih samo 100 let
-le pramati Ursula popolnomo sprevidi njihovo preklestvo
-realistični opisi se prepletajo s fantastičnimi podobami (mistika, magija, neživa narava)= magični realizem
Ursulinova pravnukinja Remedios je lepa, skromna, vendar s svojo privlačnostjo nezavedno bega ljudi. Da ne bi preveč vznemirjala moških jo Ursula skriva, ti pa jo kjub temu nenehno zalezujejo. Tragičnost njihovih izbruhov- simbol neizpolnjenega hrepenenja. Samo telesnost, brez duhovne ljubezni- pridih smrti.
