Slovenska književnost v 20. stoletju Flashcards
Kdaj se začne slo književnost v 2. polovici 20. stol?
Takoj po vojni ni prave književnosti- narodno spodbudne pesmi, vpliv politike, spodbujanje ponosa
Slovenska književnost se je začela po letu 1950.
Obdobja in smeri
-po 1953: INTIMIZEM
človekova osamljenost v sodobnem svetu
Tone Pavček, Janez Menart, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec (Pesmi štirih)
-60. leta: POEZIJA ABSURDA
razčlovečen svet, poln nesmisla
Gregor Strniša, Dane Zajc, Svetlana Makarovič
-70. leta: MODERNIZEM (avantgarda)
igra besed, kršitev jezikovnih pravil
Tomaž Šalamun
-80. leta in naprej: POSTMODERNIZEM
vračanje k tradicionalnim oblikam, bivanjska kriza, vključevanje neumetnostne zvrsti
Milan Jesin
Janez Menart: CROQUIS
Janez Menart
-rodil v Mariboru
-pesnik in prevajalec
-znana zbirka Časopisni stihi
MOTIV: risanje skice
croquis- v francoščini skica, osnutek
likovna pesem
Lirski subjekt je pesnik, ki sedi v kavarni in pije konjak. Riše brez ambicije, s prstom, pomočenim v razlit konjak- verjetno zato, ker se dolgočasi (leno rišem)
OZNAKA:
Pesem lahko beremo dobesedno, kot realistični sliko stvarnega dogajanja. Vendar se za to sliko skriva globji pomen. Pesnik je podzavestno risal svet, ki si ga želi, oziroma dom.
Slika dobiva idilični značaj: hišica v naravi, klopca- za ustrujene ali zajubljene, stezica in lepa žena med rožami.
Menart ni nikoli imel pravega doma, zato si ga je najbrž želel.
Lahko pa si pesem razlagamo, kot ironijo malomeščanskega zapiranja v družinski svet, ki tistim, ki posedajo v kavarnah, nikdar ne bi odprl vrat. (Menart si je dom res vedno želel, zdaj, ko ima svojo družino, pa ne mara zapiranja med štiri stene, njegov dom je odprt za vse.)
SPOROČILO:
Lahko gre za realistično sliko vsakdanjosti, lahko gre za sporočilo, da je življenje mrzlo in sivo.
Lahko pa pomislimo ob zadnjem verzu ,na vztrajanje med pustim življenjem in sanjami.
JEZIK IN SLOG:
nizanje dejtev, nestavčna- gola poimenovanja (kavarna, miza)
pomanjševalnice: idiličnost ali ironija
oklepajoča rima abba
Kajetan Kovič: JUŽNI OTOK
Kajetan Kovič
-rodil v Mariboru
-diplomiral iz primerjalne književnosti
-nekaj časa je bil novinar
-eden od četverice Pesmi štirih
-eden najvidnejših pesnikov povojnega intimističnega vala
-mladinski pesnik in pisatelj
JUŽNI OTOK
Tematika:
-bivanjska pesem
pesnik poudarja težnjo po utopiji, idealiteti
niha med upom, da južni otok je, da torej obstaja, in strahom, da ga ni
niha med vztrajanjem in obupom
južni otok= smisel življenja, ljubezen, sreča
bela voda, morje= metafora za življenje, v katerem človek simbolično išče smisel
zvezda= simbol jasnega, zanesljivega
nova ladja= nova priložnost, upanje
Slog:
-oklepajoča rima
-mnogovezje: in..in
nihanje med upanjem in strahom
mnogovezje v zadnji kitici- stopnjevanje sporočilnosti
-okrasni pridevniki
-kontrast/ nasprotja
kontrast svetlobe in teme
Južni otok je nek idealni svet, po katerem pesnik hrepeni, vendar dvomi v njegov obstoj. Dvom se prepleta skozi skozi celotno pesem, dokler ne pride do spoznanja, da južni otok je.
Njegov obstoj ni odvisen od ničesar drugega, kot le od volje in vere v ta ideal.
Dane Zajc: ČRNI DEČEK
Dane Zajc
-predstavnik poetike absurda in eksistencialist
-pesmi, drame, dela za otroke
-bivanjska vprašanja, razpad sveta in človeka
ČRNI DEČEK
Črni deček stoji na rumenem pesku puščave. Okrog so le stene neba in vse kar deček ima, je naročje, polno ptic. Zaradi njih ne sme zbežati. Vendar ptice morajo odleteti. Ko so na nebu, jih obseva močno sonce, zato razpadejo v perje, meso, pepel. Deček pa ima nove ptice, ki zopet odlete, ker marajo odleteti in zopet propadejo.
marsikatera podoba je mnogopomenska- težko jo je razložiti
podoba dečka- podoba pesnika, ki piše pesmi, ne vidi smisla
MOTIVI IN TEMA:
Motivi: osamljenost, odtujenost, nesmisel, tesnoba, vztrajanje
Tema: bivanjska; človek v sodobnem svetu je ogrožen, njegovo početje je nesmiselno, a vztraja v absurdnem položaju
SPOROČILO:
Povezano je z eksistencializmom: človek vztraja v absurdnem položaju, nesmislu klubuje kot ustvarjalec, hoče živeti.
Čeprav se njegova pričakovanje ne izpolnijo, ga zapolnjuje lastna energija, zato živi, mora živeti.
Morda je tak samo umetnik, a sanje nas vedno vodijo naprej.
SLOG:
retorične figure- podobno zgrajene povedi, ponavljanje (paralelizem členov)
Gregor Strniša: VEČERNA PRAVLJICA
Gregor Strniša
-rodil v Ljubljani
-študiral germanistiko
-v pesmih nadzorovan red
-uporaba asonance namesto rime
ZGRADBA:
-iz dveh delov
1.- čudežni svet ponoči (skrivnostni gozd)
2.-ljudje, ki spijo in so ujetniki groze ter sanj (temna hiša)
POMEN NASLOVA:
podoba kot v pravljici- vendar ta pravljica ni pomirjujoča, je grozljiva
realno povezuje z nerealnim
nadrealistična podoba sveta
podzavestni svet razkrije grozo človeškega bivanja- ljudje ga ne zaznajo, spijo
za pesnika med realnim in nerealnim svetom ni razlike
GROTESKE PRVINE:
predmeti in realnega sveta prikazani na nevsakdanji način
pačenje likov in podob, pretiravanja, okrasni pridevniki
primera, poosebitev
VERZ
jambski deseterec in enajsterec 11-10-11-10
abab
Tomaž Šalamun: STVARI
Tomaž Šalamun
avantgardist (podsmer modernizma)
-pesniška zbirka Poker
-razdre tradicionalne forme
-ukine višji pomen pesništva
STVARI
cikel 7 pesmi
-se narčuje iz takratnega časa, družbenokritičen
-pretirano povdarja pomen odgovornosti- ironija
-če gledaš samo odgovornost ne vidiš narave
-v vesoljnem stvetu ni odgovornosti- bog ravna samovoljno
-tudi nebo in drevesa so brez dodatnih obveznosti
-barok: vse je nakičeno, pretirano
SLOG:
avtor niza besede drugo ob drugo
Florjan Lipuš: ZMOTE DIJAKA TJAŽA
Florjan Lipuš
-najpomembnejši pripovednik med pisci na avstrijskem koroškem
-družbenokritičen
4 pripovedovalci
Tjaž je odrastel v težkih razmerah. Njegov zapiti oče je bil nekdaj drvar, ko so ga s službe odstavili je postal cestni pometač. Tjaževa meti je umrla v nemškem koncentracijskem taborišču, ker je podpirala partizane. Tjaž ima težave z vzgojo in šolanjem v verskem zavodu, kjer želijo iz učencev napraviti popolnoma pasivne ljudi. Tej vzgoji se upre, zato ga izklučijo, sam pa napravi samomor.
Pretresljiva je brezčutnost, ki jo pokažejo v zavodu ob Tjaževi smrti.
Edvard Kocbek: ČRNA ORHIDEJA
-študiral teologijo
-član osvobodilne fronte, v partizanik
ČRNA ORHIDEJA
Gregor zagleda nemškega vojaka in dekle. Nemca ustreli, dekle hoče zbežati , jo ujame in odpelje v tabor. Že med potjo se pogovarjata.
Vse prevzame Katarinina lepota, vsi so si jo hoteli latiti.
Katarina je bila obtožena izdajalstva, dejanja ni priznala, ne zanikala.
Obtožili so jo na smrt. Gregor jo je moral ustreliti, oblečena je bila v belo obleko. Nato se je sam začel bojevati.
Ljubezen in smrt imata glavno vlogo- sta si enakovredni.
Ljubezen okrepi tragičnost smrti, izzoveta najmočnejša čustva.
