sprasvanje Flashcards
kaj je nihanje
ponavljajoče se gibanje iste lege, enake hitrosti
kaj se pri nihanju spreminja s časom
- hitrost
- pospešek
- odmik
nihajni čas
- to (s)
- koliko časa rabi da bo v enakem stanju
1 nihaj
tja in nazaj
skrajna lega
v, t, a
- v = 0
- t = 0
- a = max
ravnovesna lega
v, t, a
- v = max
- t = to/2
- a = 0
skrajna lega na drugi strani
v, t, a
- v = 0
- t = t/2
- a = max
ravnovesna lega druga smer
v, t, a
- v = max
- t = 3/4 to
- a = 0
skrajna lega (končana)
v, t, a
- v = 0
- t = to
- a = max
poljubna lega
nekje med ravnovesno in skrajno lego
vzmetno nihalo
to odvisen od
- koeficienta vzmeti (večji k manjši to)
- mase (večkja m daljši to)
- to = 2π√m/k
matematično ali nitno nihalo
- to odvisen samo od dolžine (l) in ne od mase
- to = 2π√l/g
odmik
- y
-yo (največji odmik) - y = yo • sin (w • t)
hitrost
- v
- vo (največja hitrost)
- v = vo • cos (w • t)
- vo = w • yo
pospešek
- a = -ao • sin (w • t)
- ao = w^2 • yo
kakšen je čas pri vseh treh enačbah
t je v ravnovesni legi (ce je iz skrajne lege zamenjamo sin in cos)
energija
vedno poz
E niha z 2x večjo frekvenco kot niha nihalo
dušeno nihanje
- zaviralne zunanje sile (zračni upor, trenje…)
- amplituda nihanja se zmanjšuje (eksponentno)
- hitrost pojemanja amplitude opiše faktor dušenja
- nihajni čas ostaja enak (frekvenca)
asimptotično približevanje ničli
v teoriji nikoli ne bo 0
resonanca
- primeri: gugalnica, pralni stroj, potres, glasbene vilice
- velike amplitude, če nihalo poganjamo z njegovo lastno frekvenco (s frekvenco, s katero bi nihal brez poganjanja, ne spremenimo je)
valovanje
množica med seboj povezanih, sklopljenin nihal (eno nihalo vpliva na drugega)
2 načina valovanja
- prečno / transferzalno
- vzdolžno / longitudinalno
hitorst širjenja motnje
c = s(en val)/t(en nihaj)
c = λ/to
ν= 1/to
c = ν•λ
valovna dolžina
λ (m)
večja frekvenca vodi v…
enaka hitrost širjenja motnje, manjša valovna dolžina (hitrost sirjenja motnje ni odvisna od frekvence ali valovne dolžine)
hitrost valovanja na vrvi/struni
c = √l•f/m
F = sila s katero je napeta vrv
l = dolžina vrvi
m = masa vrvi
dolžinska gostota
m/l
valovanje pri pritrjenih koncih (osnovna frekvenca)
c = ν•λ
l = λ/2
vo = c/ λ = c/2l
valovanje pri pritrjenih koncih (1. višja hormonska frekvenca)
l = λ
ν1 = c/λ = c/l = 2• ν0
valovanje pri pritrjenih koncih (2. višja hormonska frekvenca)
l= 3/2 λ -> ν2=3c/2l = 3 • ν0
valovanje pri enemu priterjenem koncu, enemu prostemu (osnovna frekvenca)
l = 1/4 λ -> ν0 = c/4l
valovanje pri enemu pritrjenemu koncu, enemu prostemu (1. višja hormonska frekvenca)
l = 3/4
