1. sprasevanje - svetloba

Question 1

Kaj pravi zakon o odboju svetlobe?

Answer 1

Zakon o odboju pravi, da je vpadni kot enak odbojnemu kotu.

Primer: Ko svetloba pada na površino pod kotom 30 stopinj, se odboji pod enakim kotom nazaj.

Question 2

Kaj je vpadni kot?

Answer 2

Vpadni kot je kot med vpadnim žarkom in navpičnico na površino.

Primer: Če svetloba pada na steklo pod kotom 45 stopinj, je ta kot vpadni kot.

Question 3

Kaj je odbojni kot?

Answer 3

Odbojni kot je kot med odbojnim žarkom in navpičnico na površino.

Primer: Pri odboju svetlobe od zrcala je odbojni kot enak vpadnemu kotu.

Question 4

Kaj pravi Snellov zakon (zakon o lomu svetlobe)?

Answer 4

Snellov zakon pravi, da je razmerje sinusov vpadnega in lomnega kota enako razmerju lomnih količnikov medijev.

Primer: Pri prehodu svetlobe iz stekla v zrak se uporabi Snellov zakon za izračun lomnega kota.

Question 5

Kaj je lomni kot?

Answer 5

Lomni kot je kot med lomljenim žarkom in navpičnico, ko svetloba prehaja v drugi medij.

Primer: Pri prehodu svetlobe skozi steklo se lomni kot spreminja glede na lomni količnik obeh medijev.

Question 6

Kaj se zgodi, ko svetloba prehaja iz optično gostejšega v optično redkejši medij?

Answer 6

Svetloba se lomi proč od navpičnice.

Primer: Pri prehodu svetlobe iz vode v zrak se svetloba lomi proč od navpičnice na meji medijev.

Question 7

Kaj se zgodi, ko svetloba prehaja iz optično redkejšega v optično gostejši medij?

Answer 7

Svetloba se lomi proti navpičnici.

Primer: Pri prehodu svetlobe iz zraka v steklo se svetloba lomi proti navpičnici na meji medijev.

Question 8

Kaj predstavljata N1 in N2 v Snellovem zakonu?

Answer 8

n1 je lomni kolicnik prvega medija, n2 pa lomni kolicnik drugega medija.

Example sentence: N1 = 1.5, N2 = 1.2

Question 9

Kdaj se svetloba lomi proti navpicnici?

Answer 9

Svetloba se lomi proti navpicnici, ko prehaja iz optino redkejsega v optino gostejsi medij (n2 > n1).

Additional information: Snell’s Law

Question 10

Kdaj se svetloba lomi proc od navpicnice?

Answer 10

Svetloba se lomi proc od navpicnice, ko prehaja iz opticno gostejsega v optino redkejsi medij (n, > n2).

Example sentence: n1 = 1.6, n2 = 1.8

Question 11

Kako voliva sprememba lomnega kolinika na kot loma?

Answer 11

Vecji kot je lomni kolinik (n), manjsi je lomni kot (®), saj se svetloba lomi proti navpicnici.

Explanation: Relationship between refractive index and angle of refraction

Question 12

Kaj predstavljata N1 in N2 v Snellovem zakonu?

Answer 12

n, je lomni kolicnik prvega medija, na pa lomni kolicnik drugega medija.

Example sentence: N1 = 1.5, N2 = 1.2

Question 13

Kdaj se svetloba lomi proti navpicnici?

Answer 13

Svetloba se lomi proti navpicnici, ko prehaja iz optino redkejsega v optino gostejsi medij (n2 > n1).

Additional information: Snell’s Law

Question 14

Kdaj se svetloba lomi proc od navpicnice?

Answer 14

Svetloba se lomi proc od navpicnice, ko prehaja iz opticno gostejsega v optino redkejsi medij (n, > n2).

Example sentence: n1 = 1.6, n2 = 1.8

Question 15

Kako voliva sprememba lomnega kolinika na kot loma?

Answer 15

Vecji kot je lomni kolinik (n), manjsi je lomni kot (®), saj se svetloba lomi proti navpicnici.

Explanation: Relationship between refractive index and angle of refraction

Question 16

Kaj je popolni odboj svetlobe?

Answer 16

Popolni odboj je pojav, pri katerem se svetlobni Zarek, ki potuje iz opticno gostejsega medija (vecji lomni kolicnik) v opticno redkejsi medij (manjsi lomni kolicnik), popolnoma odbije nazaj v gostejsi medij, ko vpadni kot preseze kriticni kot.

Primer: Ko svetloba potuje iz vode v zrak in vpadni kot preseze kritični kot, se pojavi popolni odboj nazaj v vodo.

Question 17

Kaj je kritioni kot in kako se ga izracuna?

Answer 17

Kritini kot je najmanjsi vpadni kot, pri katerem pride do popolnega odboja. Izracuna se z uporabo Snellovega zakona, ko je lomni kot enak 90 stopinjam: sin(0c) = n2/n1 kjer je c kritični kot, r je lomni kolicnik gostejsega medija, in n2 lomni kolicnik redkejsega medija.

Primer: Če je lomni količnik vode 1.33 in zraka 1.0, potem je kritični kot za vodo, ki prehaja v zrak, približno 48.6 stopinj.

Question 18

Pri katerih napravah ali pojavih se uporablja popolni odboj?

Answer 18

Popolni odboj se uporablja v opticnih vlaknih (telekomunikacije), prizmah (odsev svetlobe v opticnih napravah) in pri endoskopiji, kjer omogoca prenos svetlobe brez izgub.

Primer: Opticna vlakna se uporabljajo za prenos podatkov preko svetlobnih signalov, kjer se zaradi popolnega odboja svetloba ohranja znotraj vlakna in se prenasa na dolge razdalje.

Question 19

Kaj je sipanje svetlobe?

Answer 19

Sipanje svetlobe je pojav, ko svetloba spremeni smer zaradi interakcije z majhnimi delci, molekulami ali neenakomernostmi v mediju. Najbolj znan primer je Rayleighovo sipanje, ki je odgovorno za modro barvo neba.

Primer: Ko soncna svetloba vstopi v atmosfero in se razprsi na molekulah zraka, se pojavi Rayleighovo sipanje, ki povzroci modro barvo neba.

Question 20

Kaj je Rayleighovo sipanje in zakaj je nebo modro?

Answer 20

Rayleighovo sipanje nastane, ko svetloba interagira z delci, ki so manjsi od valovne dolzine svetlobe. Modra svetloba (kratke valovne dolzine) se sipa bolj kot rdeca svetloba (dalise valovne doline), kar povzroi, da vidimo nebo modro.

Example: Nebo je modro zaradi Rayleighovega sipanja.

Question 21

Kaj je Miejevo sipanje?

Answer 21

Miejevo sipanje nastane, ko svetloba zadene delce, ki so primerljive velikosti z valovno dolino svetlobe (npr. vodne kapljice v oblakih). Pri tem se vse barve svetlobe sipljejo enako, zato oblaki izgledajo beli.

Example: Oblaki izgledajo beli zaradi Miejevega sipanja.

Question 22

Kaj je polarizacija svetlobe?

Answer 22

Polarizacija je pojav, pri katerem nihanje električnega polja svetlobe poteka le v eni ravnini. Nepolarizirana svetloba ima električno polje, ki niha v vseh smereh pravokotno na smer širjenja, polarizirana svetloba pa samo v eni smeri.

Example: Polarizacija svetlobe omogoča nadzor nad smerjo nihanja električnega polja.

Question 23

Kako lahko polariziramo svetlobo?

Answer 23

Svetlobo lahko polariziramo s polarizacijskimi filtri, ki prepuščajo le svetlobo z določenim smerom nihanja, s sipanjem (sipana svetloba je delno polarizirana), in z odbojem svetlobe pod določenim kotom (Brewsterjev kot).

Example: Polariziramo svetlobo z uporabo polarizacijskih filtrov.

Question 24

Kje se uporablja polarizacija svetlobe?

Answer 24

Polarizacija svetlobe se uporablja v polarizacijskih sončnih očalih (zmanjšanje bleščanja), LCD zaslonih (nadzor nad svetlobo), fotografiji (odpravljanje odbojev) in pri optičnih komunikacijah.

Example: Polarizacija svetlobe se uporablja v LCD zaslonih za nadzor nad svetlobo.

Question 25

Kako deluje LCD zaslon?

Answer 25

LCD zaslon uporablja tekoče kristale

Question 26

Kaj so prednosti LCD tehnologije?

Answer 26

LCD zasloni so energetsko učinkoviti

Question 27

Kaj je interferenca svetlobe?

Answer 27

Interferenca svetlobe nastane

Question 28

Kaj je uklonska mrežica in kako deluje?

Answer 28

Uklonska mrežica je naprava z velikim številom vzporednih rež ali črt

Question 29

Kakšen interferenčni vzorec ustvari uklonska mrežica?

Answer 29

Uklonska mrežica ustvari vzorec svetlih in temnih prog zaradi konstruktivne in destruktivne interference. Svetli pasovi so posledica konstruktivne interference

Question 30

Kje se uporablja interferenca in uklonska mrežica?

Answer 30

Uklonske mrežice se uporabljajo v spektroskopiji za analizo svetlobnih spektrov