Sporogene in anaerobne bakterije

Question 1

Kaj je spora pri glivah?

Answer 1

Razmnoževalna celica (enocelična klična telesca, trosi).

Question 2

Kaj je spora pri bakterijah?

Answer 2

Metabolno neaktivna, odporna oblika celica. Spora je mirujoča oblika celice, ki ohrani celotni genom. Ima veliko odpornost proti: sušenju, temperaturi, razkužilom, sevanjem in antibiotikom.

Question 3

Kako nastane spora?

Answer 3

V neugodnem okolju se prilagodi z nastankom spore. Proces = sporulacija.

Question 4

Kako poteka sporulacija.

Question 5

Kaj je germinacija?

Answer 5

Receptorji, ki prepoznajo ugodno okolje  aktivacija avtolitičnih procesov in razgradnja sporine skorje in peptidoglikana; vdor vode  hidrolitični encimi.

Question 6

Aerobni sporogeni bacili. Rod bacillus.

Answer 6

Aerobni, sporogeni bacili, prisotni v okolju (saprofiti). Nekateri izdelujejo antibiotike. Po Gramu pozitivni bacili, ubikvitarni.

Question 7

ANTRAKS (Bacillus anthracis)

Answer 7

So aerobni, po Gramu pozitivni bacili. V naravi: posamezna sporogena bakterija. V kužnini: posamezna vegetativna celica s kapsulo, hitro se razmnožuje. V kulturi: sporogeni bacili nanizani v vrvice kot bambusova palčka.

Question 8

VIRULENTNI DEJAVNIKI antraksa

Answer 8

Ima kapsulo, izloča toksin (A-B toksin; binding, encim povzroča edem, letalne komponente), zelo hitro se razmnožuje.

Question 9

Vir antraksa

Answer 9

Tla, pašniki (zoonoza). Kontinuirano prisoten v ekosistemu.

Question 10

Antraks pri človeku

Answer 10

Poklicna bolezen (vetrinarji, mesarji), danes izbruhi ob smrti živali, s sporami okužen heroin.

Question 11

Način okužbe z antraksom.

Answer 11

S kontaktom (rane na koži) - pustula maligna.
Vdihavanje spor - pljučna (inhalacijska): kot huda pljučnica.
Zaužitje mesa - črevesna: bljuvanje, driska.
Vodi v sepso.

Question 12

Mikrobiološka diagnoza antraksa.

Answer 12

Kužnine: eksudat pustule, izmeček, iztrebek, vzorci hrane, kri. Osamitev in identifikacija (laboratorijske okužbe). Dokaz molekule DNK (PCR).

Question 13

Zdravljenje okužbe z antraksom.

Answer 13

Penicilini, tetraciklini, kinoloni. Zaščita: živali cepimo, trupla okuženih živali sežgemo, človek pri izpostavljenosti sporam: 60-dnevna antibiotična zaščita.

Question 14

Bacillus cereus

Answer 14

Po Gramu pozitiven, sporogen, aeroben bacil. Izloča toksine.

Question 15

Cepivo proti antraksu

Answer 15

Prvo cepivo Louis Pasteur 1881. Filtrat tekočega gojišča v katerem je rastel bacil (ena od treh komponent toksina, protitečesa proti tej komponenti so zaščitna).

Question 16

Vir okužbe B. cereus

Answer 16

Kontaminira živila izpostavljena zraku, toplotno neobdelana, deloma pripravljena živila. Prenos z neumitimi rokami.

Question 17

Klinična slika B. cereus.

Answer 17

Zastrupitev s hrano (bljuvanje in/ali driska) traja nekaj ur, spontano mine.

Question 18

Geobacillus stearotermophilus, Bacillus subtilis.

Answer 18

Po Gramu pozitivni, sporogeni, aerobni bacili. Spore so zelo odporne in se uporabljajo za nadzor sterilizacije.

Question 19

Anaerobne bakterije

Answer 19

Mikroorganizmi, ki ne potrebujejo kisika za življenje in reprodukcijo.

Question 20

Delitev anaerobnih bakterij.

Answer 20

Obligatni (striktni) anaerobi, fakultativni anaerobi/aerobi, mikroaerofilne bakrerije, obligatni (striktni) aerobi.

Question 21

Zakaj je kisik smrtno nevaren (letalen) za anaerobne bakterije?

Answer 21

Prosti radikali so najbolj destruktivni produkti metabolizma, ireverzibilno uničijo DNK, kar privede do smrti. Anaerobne bakterije nimajo encimov za uničevanje prostih radikalov.

Question 22

Katero okolje v človeškem organizmu ustreza anaerobnim bakterijam?

Answer 22

V slabo prekrvavljenem ali odmrlem tkivu je negativen potencial okolja, kjer lahko zrastejo če anaerobne bakterije.

Question 23

Rod Clostridium

Answer 23

Sporogeni, anaerobni, po Gramu pozitivni bacili, biokemično zelo aktivni (izdelujejo mnoge encime in toksine; podvojitveni čas 7 min). Vir: saprofiti v zemlji.

Question 24

Clostridium perfringens

Answer 24

Klostridiji plinske gangrene. Po Gramu pozitivni bacili, spore so centralno, paracentralno. VIR: zemlja, gnojena zemlja, živila, črevesna flora človeka, lahko flora nožnice. OKUŽBA: spore v rano vstopijo skozi rano, umazanijo, s tujki; spore iz zraka se usedejo na živila, vegetativne celice se v živilih hitro razmnožujejo.

Question 25

Klinična slika Clostridium perfringens.

Answer 25

Plinska gangrena: povrhnja rana -> celulitis -> plinska gangrena (sepsa). Zastrupitev s hrano - enterotoksin (tip A in C). Tip C v črevesni sluznici - nekrozantni enteritis (preluknjanje debelega črevesa).

Question 26

Mikrobiološka diagnoza Clostridium perfringens.

Answer 26

Kužnina: globoki predeli ran, hemokultura, blato. Prenos v transportnem gojišču (anaerobni pogoji). Osamitev in identifikacija: značilna rast (dvojna toplo-hladna hemoliza - citozin (popolna hemoliza), fosfolipaza C (delna hemoliza)), biokemični testi

Question 27

Zdravljenje Clostridium perfringens.

Answer 27

Kirurško čiščenje rane, hiperbarična komora (↑ pritisk O2), antibiotiki: penicilini, metronidazol, kloramfenikol, črevesne okužbe – simptomatsko.

Question 28

Clostridium tetani in tetanus.

Answer 28

Po Gramu pozitivni bacili, spore so terminalno. Vir: zemlja, prah, črevesna flora rastlinojedih živali.

Question 29

Patogeneza tetanusa.

Answer 29

izloča toksin – tetanusni toksin. Sprosti ob sporulaciji, germinaciji in lizi bakterije. Sproži močan imunski odziv. Deluje nevrotoksično: na živčno-mišični sinapsi blokira sproščanje inhibicijskih mediatorjev (glicina ali GABA) kar privede do krča mišice.

Question 30

Klinična slika tetanusa.

Answer 30

Okužba: vstopijo skozi rano, umazanijo, s tujki. Ne povzroča okužbe ran. Krči se začnejo v bližini rane,
nastane otrdelost mišic. Smrtnost je 50-90 %.

Question 31

Mikrobiološka diagnoza tetanusa.

Answer 31

Ni vedno mogoča. Kužnina: globoki predeli ran, prenos v transportnem gojišču (anaerobni pogoji), osamitev in identifikacija: preraste gojišče na katerem je nacepljena kužnina kot koprena, ima značilen vonj.
Po osamitvi izvedemo biološki poskus ali PCR za dokaz toksigenosti izoliranega seva.

Question 32

Zdravljenje tetanusa.

Answer 32

Siptomatsko (omilitev krčev), antitetanusni serum (skuhali toksine, vbrizgali konju).

Question 33

Preprečevanje tetanusa.

Answer 33

Aktivna imunizacija: tetanusni toksoid. Cepivo: Di-Te-Per. Pasivna imunizacija: antitetanusni serum (protitelesa proti toksinu).

Question 34

Clostridium botulinum.

Answer 34

Po Gramu pozitivni bacili, spore so subterminalno.

Question 35

Vir okužbe s Clostridium botulinum.

Answer 35

Vir: zemlja, prah, vodni mulj, živila. S toksinom kontaminirana živila (pakirana v anaerobnih pogojih, surovo meso): spore začnejo kaliti in pri tem izdelovati botulinusni toksin. Z bakterijo kontaminirana rana (redko: pri i.v. drogah). S sporami bakterije kontaminirana hrana (spore v črevesju začnejo kaliti in izdelujejo botulinusni toksin) - pri malih otrocih, ki nimajo stalne mikrobiote (med).

Question 36

Botulinusni toksin.

Answer 36

Beljakovina, 150 kDa, blokira sproščanje acetilholina na perifernih živčno mišičnih sinapsah; je nevrotoksin, ki zavira sproščanje acetilholina in povzroča ohlapne paralize mišičja. Biološko orožje.

Question 37

Klinična slika Clostridium botulinum.

Answer 37

Odvisna je od količine zaužitega toksina: ohlapna paraliza mišičja, dvojni vid, splošna slabost. Smrtni odmerek 1 μg.

Question 38

Mikrobiološka diagnoza Clostridium botulinum.

Answer 38

Osamitev in identifikacija bacilov iz živil, iztrebkov; dokaz toksina v krvi bolnika (protitelesa).

Question 39

Zdravljenje Clostridium botulinum.

Answer 39

Hiperimuni serum proti toksinu (takojšnji učinek). Princip zdravljenja?

Question 40

Uporaba Clostridium botulinum.

Answer 40

Pri zdravljenju živčno-mišičnih bolezni. Blefarospazma (nekontrolirano stiskanje očesnih mišic). V plastični kirurgiji, kozmetiki: proti gubam (Botox). Zdravljenje debelosti (toksin sprosti mišice želodca - občutek sitosti). Nevarnost Jatrogenega butulizma.

Question 41

Clostridioides difficile

Answer 41

Normalno je del črevesne naravne mikrobiote (pri 5% odraslih) - oportunistična bakterija. Izloča tri toksine (enterotoksin, citotoksin in binarni toksin) - nekroza celic.

Question 42

Klinična slika Clostridioides difficile.

Answer 42

Krvava driska, krči, vročina. Bolnišnična okužba. Dokažemo neposredno v iztrebku.

Question 43

Zdravljenje Clostridioides difficile.

Answer 43

Bolniku ukinemo osnovno (antibiotično) terapijo, povrne se normalna flora.