Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

Mikrobiologija > Sporogene in anaerobne bakterije > Flashcards

Sporogene in anaerobne bakterije Flashcards

1
Q

Kaj je spora pri glivah?

A

Razmnoževalna celica (enocelična klična telesca, trosi).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj je spora pri bakterijah?

A

Metabolno neaktivna, odporna oblika celica. Spora je mirujoča oblika celice, ki ohrani celotni genom. Ima veliko odpornost proti: sušenju, temperaturi, razkužilom, sevanjem in antibiotikom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako nastane spora?

A

V neugodnem okolju se prilagodi z nastankom spore. Proces = sporulacija.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako poteka sporulacija.

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je germinacija?

A

Receptorji, ki prepoznajo ugodno okolje  aktivacija avtolitičnih procesov in razgradnja sporine skorje in peptidoglikana; vdor vode  hidrolitični encimi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Aerobni sporogeni bacili. Rod bacillus.

A

Aerobni, sporogeni bacili, prisotni v okolju (saprofiti). Nekateri izdelujejo antibiotike. Po Gramu pozitivni bacili, ubikvitarni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

ANTRAKS (Bacillus anthracis)

A

So aerobni, po Gramu pozitivni bacili. V naravi: posamezna sporogena bakterija. V kužnini: posamezna vegetativna celica s kapsulo, hitro se razmnožuje. V kulturi: sporogeni bacili nanizani v vrvice kot bambusova palčka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

VIRULENTNI DEJAVNIKI antraksa

A

Ima kapsulo, izloča toksin (A-B toksin; binding, encim povzroča edem, letalne komponente), zelo hitro se razmnožuje.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Vir antraksa

A

Tla, pašniki (zoonoza). Kontinuirano prisoten v ekosistemu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Antraks pri človeku

A

Poklicna bolezen (vetrinarji, mesarji), danes izbruhi ob smrti živali, s sporami okužen heroin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Način okužbe z antraksom.

A

S kontaktom (rane na koži) - pustula maligna.
Vdihavanje spor - pljučna (inhalacijska): kot huda pljučnica.
Zaužitje mesa - črevesna: bljuvanje, driska.
Vodi v sepso.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Mikrobiološka diagnoza antraksa.

A

Kužnine: eksudat pustule, izmeček, iztrebek, vzorci hrane, kri. Osamitev in identifikacija (laboratorijske okužbe). Dokaz molekule DNK (PCR).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Zdravljenje okužbe z antraksom.

A

Penicilini, tetraciklini, kinoloni. Zaščita: živali cepimo, trupla okuženih živali sežgemo, človek pri izpostavljenosti sporam: 60-dnevna antibiotična zaščita.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Bacillus cereus

A

Po Gramu pozitiven, sporogen, aeroben bacil. Izloča toksine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Cepivo proti antraksu

A

Prvo cepivo Louis Pasteur 1881. Filtrat tekočega gojišča v katerem je rastel bacil (ena od treh komponent toksina, protitečesa proti tej komponenti so zaščitna).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Vir okužbe B. cereus

A

Kontaminira živila izpostavljena zraku, toplotno neobdelana, deloma pripravljena živila. Prenos z neumitimi rokami.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Klinična slika B. cereus.

A

Zastrupitev s hrano (bljuvanje in/ali driska) traja nekaj ur, spontano mine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Geobacillus stearotermophilus, Bacillus subtilis.

A

Po Gramu pozitivni, sporogeni, aerobni bacili. Spore so zelo odporne in se uporabljajo za nadzor sterilizacije.

19
Q

Anaerobne bakterije

A

Mikroorganizmi, ki ne potrebujejo kisika za življenje in reprodukcijo.

20
Q

Delitev anaerobnih bakterij.

A

Obligatni (striktni) anaerobi, fakultativni anaerobi/aerobi, mikroaerofilne bakrerije, obligatni (striktni) aerobi.

21
Q

Zakaj je kisik smrtno nevaren (letalen) za anaerobne bakterije?

A

Prosti radikali so najbolj destruktivni produkti metabolizma, ireverzibilno uničijo DNK, kar privede do smrti. Anaerobne bakterije nimajo encimov za uničevanje prostih radikalov.

22
Q

Katero okolje v človeškem organizmu ustreza anaerobnim bakterijam?

A

V slabo prekrvavljenem ali odmrlem tkivu je negativen potencial okolja, kjer lahko zrastejo če anaerobne bakterije.

23
Q

Rod Clostridium

A

Sporogeni, anaerobni, po Gramu pozitivni bacili, biokemično zelo aktivni (izdelujejo mnoge encime in toksine; podvojitveni čas 7 min). Vir: saprofiti v zemlji.

24
Q

Clostridium perfringens

A

Klostridiji plinske gangrene. Po Gramu pozitivni bacili, spore so centralno, paracentralno. VIR: zemlja, gnojena zemlja, živila, črevesna flora človeka, lahko flora nožnice. OKUŽBA: spore v rano vstopijo skozi rano, umazanijo, s tujki; spore iz zraka se usedejo na živila, vegetativne celice se v živilih hitro razmnožujejo.

25
Klinična slika Clostridium perfringens.
Plinska gangrena: povrhnja rana -> celulitis -> plinska gangrena (sepsa). Zastrupitev s hrano - enterotoksin (tip A in C). Tip C v črevesni sluznici - nekrozantni enteritis (preluknjanje debelega črevesa).
26
Mikrobiološka diagnoza Clostridium perfringens.
Kužnina: globoki predeli ran, hemokultura, blato. Prenos v transportnem gojišču (anaerobni pogoji). Osamitev in identifikacija: značilna rast (dvojna toplo-hladna hemoliza - citozin (popolna hemoliza), fosfolipaza C (delna hemoliza)), biokemični testi
27
Zdravljenje Clostridium perfringens.
Kirurško čiščenje rane, hiperbarična komora (↑ pritisk O2), antibiotiki: penicilini, metronidazol, kloramfenikol, črevesne okužbe – simptomatsko.
28
Clostridium tetani in tetanus.
Po Gramu pozitivni bacili, spore so terminalno. Vir: zemlja, prah, črevesna flora rastlinojedih živali.
29
Patogeneza tetanusa.
izloča toksin – tetanusni toksin. Sprosti ob sporulaciji, germinaciji in lizi bakterije. Sproži močan imunski odziv. Deluje nevrotoksično: na živčno-mišični sinapsi blokira sproščanje inhibicijskih mediatorjev (glicina ali GABA) kar privede do krča mišice.
30
Klinična slika tetanusa.
Okužba: vstopijo skozi rano, umazanijo, s tujki. Ne povzroča okužbe ran. Krči se začnejo v bližini rane, nastane otrdelost mišic. Smrtnost je 50-90 %.
31
Mikrobiološka diagnoza tetanusa.
Ni vedno mogoča. Kužnina: globoki predeli ran, prenos v transportnem gojišču (anaerobni pogoji), osamitev in identifikacija: preraste gojišče na katerem je nacepljena kužnina kot koprena, ima značilen vonj. Po osamitvi izvedemo biološki poskus ali PCR za dokaz toksigenosti izoliranega seva.
32
Zdravljenje tetanusa.
Siptomatsko (omilitev krčev), antitetanusni serum (skuhali toksine, vbrizgali konju).
33
Preprečevanje tetanusa.
Aktivna imunizacija: tetanusni toksoid. Cepivo: Di-Te-Per. Pasivna imunizacija: antitetanusni serum (protitelesa proti toksinu).
34
Clostridium botulinum.
Po Gramu pozitivni bacili, spore so subterminalno.
35
Vir okužbe s Clostridium botulinum.
Vir: zemlja, prah, vodni mulj, živila. S toksinom kontaminirana živila (pakirana v anaerobnih pogojih, surovo meso): spore začnejo kaliti in pri tem izdelovati botulinusni toksin. Z bakterijo kontaminirana rana (redko: pri i.v. drogah). S sporami bakterije kontaminirana hrana (spore v črevesju začnejo kaliti in izdelujejo botulinusni toksin) - pri malih otrocih, ki nimajo stalne mikrobiote (med).
36
Botulinusni toksin.
Beljakovina, 150 kDa, blokira sproščanje acetilholina na perifernih živčno mišičnih sinapsah; je nevrotoksin, ki zavira sproščanje acetilholina in povzroča ohlapne paralize mišičja. Biološko orožje.
37
Klinična slika Clostridium botulinum.
Odvisna je od količine zaužitega toksina: ohlapna paraliza mišičja, dvojni vid, splošna slabost. Smrtni odmerek 1 μg.
38
Mikrobiološka diagnoza Clostridium botulinum.
Osamitev in identifikacija bacilov iz živil, iztrebkov; dokaz toksina v krvi bolnika (protitelesa).
39
Zdravljenje Clostridium botulinum.
Hiperimuni serum proti toksinu (takojšnji učinek). Princip zdravljenja?
40
Uporaba Clostridium botulinum.
Pri zdravljenju živčno-mišičnih bolezni. Blefarospazma (nekontrolirano stiskanje očesnih mišic). V plastični kirurgiji, kozmetiki: proti gubam (Botox). Zdravljenje debelosti (toksin sprosti mišice želodca - občutek sitosti). Nevarnost Jatrogenega butulizma.
41
Clostridioides difficile
Normalno je del črevesne naravne mikrobiote (pri 5% odraslih) - oportunistična bakterija. Izloča tri toksine (enterotoksin, citotoksin in binarni toksin) - nekroza celic.
42
Klinična slika Clostridioides difficile.
Krvava driska, krči, vročina. Bolnišnična okužba. Dokažemo neposredno v iztrebku.
43
Zdravljenje Clostridioides difficile.
Bolniku ukinemo osnovno (antibiotično) terapijo, povrne se normalna flora.

Mikrobiologija (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions