k Flashcards

1
Q

Funkcija kapside.

A

Zasčita nukl. kisline, vstopanje nukl. kislin iz celice v celico, strnitev ali kondenzacija, zagotavlja specifičnost
pritrjevanja.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Razlike med virusi in bakterijami.

A

Bakterije rastejo na umetnih gojiščih virusi ne.
B se delijo z binarno fsijo, v ne.
B DNA in RNA, v ne.
Blastno proteinsko sintezo, v ne.
B muraminska kislina, v ne.
B občutljive na antibiotike, v ne.
Bakterije: 1mikrometer, virusi: 20-400nm.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Virion.

A

Virusni delec - določeni virusi v življenskem ciklu obstajajo samo kot virusni genom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako imenujemo virusni genom?

A

Sredica.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kaj je kapsida?

A

Protein, ki obdaja genom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj je nukleokapsida?

A

Kapsida + genom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Značilnosti zunanje ovojnice virusa.

A

Nima funkcije zaščite!! Celičnega izvora, lipidna (podre jo detergent, organska topila, lahko se posuši, fizično podre). Pri tistih, ki jo imajo, je nujna za okužbo (pri vstopu v celico se beljakovine (virusni ligandi) vežejo na celične receptorje). Ovojnične beljakovine (glikoproteini) = peplomeri; neglikozilirana beljakovina = matrična beljakovina.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Vrste virusov.

A

Poxvirusi, herpesvirusi, adenovirusi, hepadnavirusi, parvovirkusi, papovavirusi, koronavirusi, arenavirusi, picornavirusi, calicivirusi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Najbolj nalezljivi virusi.

A

Koronavirusi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Najbolj smrten virus.

A

Virus, ki povzroča steklino.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Oblike virusnih genomov?

A

Enojno/dvojno vijačni, krožni, + ali - (+ deluje kot mRNA, - se more najprej prepisat), segmentiran (segmenti dveh virusov v celici se lahko premešajo (PREUREDITEV) - nov virus, dvojno vijačni segmentiran.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Simetrija nukleokapside.

A

Kubična (Ikozaedrična), vijačna, kompleksna.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Virusi z ovojnico.

A

Herpesvirusi, retrovirusi, flavivirusi,
ortomiksovirusi, paramiksovirusi, koronavirusi.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Delitev virusnih beljakovin.

A

Strukturne (vgrajene v virione)/ nestrukturne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Stukturne virusne beljakovine.

A

Vgrajene v virione, varovanje virusnega genoma, sodelovanje pri vstopu virusa v celico, ovojnične so pogosto glikozilirane in sodelujejo pri pritrjevanju virusa na receptorsko celico.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Ne stukturne virusne beljakovine.

A

Delujejo med razmnoževanjem virusa kot
regulatorji, imajo vlogo encimov (RT, integraze, ligaze, proteaze, ekso-endonukelaze).

17
Q

Kako poteka RAZMNOŽEVANJE VIRUSOV?

A

*PRITRJEVANJE VIRUSOV NA CELICO
* VSTOPANJE VIRUSOV V CELICO
* SPROŠČANJE VIRUSNE NK
* SINTEZA PROTEINOV IN NK
* SESTAVLJANJE VIRIONOV
* IZSTOPANJE VIRUSOV IZ CELIC

18
Q

Kako lahko virus vstopi v celico?

A
  • Translokacija – virusi brez ovojnice
  • Endocitoza – virusi brez in z ovojnico
  • Zlitje (fuzija) – virusi z ovojnico.
    *Slačenje
19
Q

Kaj omogoča virusu, da vstopi v celico?

A

Virusni ligand in celični receptor.

19
Q

SINTEZA VIRUSNIH NUKLEINSKIH KISLIN IN
PROTEINOV

A
  • Virusna NK preusmeri celično presnovo v
    izgradnjo sestavin za nove viruse
  • Celica v jedru in CPL nima encimov, ki bi
    prepisovali virusno RNA; v CPL tudi nima
    encimov za prepis virusne DNA (prinesejo svoje encime)
  • Virusi z RNA morajo imeti lastne
    transkriptaze za sintezo mRNA
  • Številne strategije, ki so odvisne od vrste,
    zgradbe in polarnosti NK
  • NK se pomnožujejo v jedru (DNA) ali v
    citoplazmi (RNA)
  • Virusni proteini se sintetizirajo v citoplazmi (bakterije ne morejo, ker nimajo golgijevega aparata in endoplazmatskega retikuluma).
20
Q

Potek virusne okužbe.

A

Simptomatska/ asimptomatska/ oligosimtomatska (malo simptomov). Širitev virusa z mesta vstopa/ lokalizirana okužba. Odvisen od imunskega odziva gostitelja in virusne virulence.

20
Q

ZDRUŽEVANJE IN ZORENJE virusov.

A
  • JEDRO – DNA virusi (sestava in zorenje)
    razen poksvirusov
  • CITOPLAZMA – RNA virusi (sestava) in
    zorenje pri pikorna in reovirusih
  • NA MEMBRANI – RNA virusi (sestava)
20
Q

Kaj je viremija?

A

Prisotnost virusov v krvi.

20
Q

Patogenesa virusov.

A

Na celični ravni: celična smrt, transformacija, fuzija, citopatogeni učinki (CPE).

20
Q

IZSTOPANJE VIRUSOV IZ CELIC

A
  • BRSTENJE - virusi z ovojnico, ki imajo matrično
    beljakovino (celica ostane nepoškodovana)
    – Herpesvirusi dobijo ovojnico pri brstenju skozi jedrno
    membrano
  • EKSOCITOZA – virusi z ovojnico, ki nimajo matrične
    beljakovine (flavi-, korona-, bunjavirusi) brstijo v
    CPL mešičke ER ali GA. Mešički napolnjeni z virusi
    se zlijejo s celično membrano in sprostijo viruse.
  • LIZA – virusi brez ovojnic se sprostijo, ko se celica
    razkroji.
21
Q

Citopatogeni učinek (CPE)

A

Vidne morfološke spremembe na celici: zaokroglitev celic, tvorba lisastih virusnih vključkov, razpad celic. Nekatere viruse lahko identificirako po času in obliki pojava CPE.

21
Q

Transformacija (patogeneza virusov)

A

§ Celice postanejo maligne:
§ Zmožnost neomejene delitve
§ Manj zahtevne za rast, hitrejša rast
§ Posledica: ireverzibilna integracija virusne
v gostiteljsko DNA
Primer: virus Epstein-Barr (uporaben pri nastanku monoklonskih protiteles - biološka zdravila).

21
Q

Levkemija/ limfom.

A

Levkemija: maligne celice plavajo. Lifomom: maligne celice se združujejo v skupke.

21
Q

Celično zlitje (fuzija).

A

§ Določeni virusi povzročijo pri okužbi
celično zlitje kot posledico zlitja membran
§ Nastanejo večjedrne celice velikanke,
sincicijske celice
§ Zlitje omogočijo posebne virusne
beljakovine – fuzini
§ Primeri: okužbe s paramiksovirusi (RSV,
ošpice…), herpesvirusi

21
Q

Celična smrt.

A

§ Neposredna smrt zaradi virusne okužbe
§ Vzrok: zaviranje sinteze celične DNA, RNA
in beljakovin
§ Nekateri virusi imajo posebne gene, ki
omogočajo tako zaviranje
§ Odmrle celice sprostijo nakopičene viruse
in sprožijo nov razmnoževalni cikel
§ Primeri: adenovirusi, poliovirus

22
Q

Mesto vstopa virusov.

A

Skozi kožo, dihala ali sluznico spolovil ali prebavil.

23
Q

Kaj je bakteremija?

A

Prisotnost bakterij v krvi (ni enako kot sepsa).

24
Q

Kje je običajna sekundarna lokalizacija virusne okužbe?

A

Koža (izpuščaji, lahko posledica imunskega dogajanja) in osrednje živčevje (virus vstopi prek
okuženih endotelnih celic v možganih ali horoidnem pleksusu ali prenos preko aksonov iz periferije).

25
Q

Okužba ploda z virusom.

A

Preko posteljice, najbolj nevarna prva okužba med nosečnostjo. Smrt ploda ali razvojne nepravilnosti so
posledica uničenja ali poškodbe celic udeležnih v
razvoju organa. TORCH – toksoplazma, rubela (hude okvare), citomegalovirus,
herpes.

26
Q
A
27
Q
A