Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

obligacije > splošno > Flashcards

splošno Flashcards

1
Q

kdaj lahko obveznost preneha na podlagi volje ene stranke?

A

če gre za nefikksni posel -nekdo ne izpolni obveznosti, niti po dodatnem roku, pogodba se razveže

če gre za fiksni posel - v primeru zamude je pogodba razvezana po zakonu, če se da dodaten rok, pa se transformira cv nefiksni posel

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je pogodba

A

pogodba je pravni dogovor, ki nastane s sporazumom strank, s katerim se ustanovi, spremeni, preneha pravica ali pravno razmerje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

gentlemen’s agreement

A

nepravdni dogovor, ki veže stranke le čustveno in častno, pri kršitvi niso predvidene sankcije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

delitev obligacij glede na NAČIN SKLENITVE

A

konsenzualne ( ni zahteve za obliko pogodbe)
oblične ( določena je neka oblika)
realne ( potreben je konsenz in izročitev. pogodba nastane šele, ko vsaka stranka izjavi voljo in je predmet istočasno tudi izročen)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kdaj je potrebna obličnost?

A

-zaradi varstva strank
- kadar se zahteva odobritev državnega organa
-kadar tako zahteva javni interes
-pri pridobitvi stvarnih pravic (to je pogoj)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

sankcija za nepravilno obliko?

A

ničnost , razen če je z zakonom urejeno drugače

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je konsenz?

A

stranka izjavi voljo se pravno zavezati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kateri 2 pogodbi sta v OZ realni?

A

datio in solutum (nadomestna izpolnitev) in ara

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj so enostranske pogodbe?

A

pogodbe, kjer je ena stranka le dolžnik in druga le upnik. dve stranki izjavita voljo, vendar je le ena zavezana.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj so dvostranske pogodbe

A

pogodbe, kjer sta obe stranki hkrati dolžnika in upnika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

katere dvostranske pogodbe poznamo?

A

-vzajemna razmerja
-nevzajemna razmerja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj so indiferentne/nevtralne pogodbe?

A

gre za pogodbe, pri katerih ni jasno razvidno, ali so (ne)odplačne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj so komutativne pogodbe?

A

tiste, pri katerih je vrednost koristi iz pogodbe strankama znana ob sklenitvi pravnega posla

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj so aleatorične pogodbe?

A

so pogodbe, kjer je značilnost bistvena tveganost za eno ali celo obe stranki, ni zagotovljena nasprotna izpolnitev.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj so adhezijske pogodbe?

A

so pogodbe, kjer jih nekdo vnaprej pripravi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj so zložene pogodbe?

A

tiste, kjer je več pogodb v medsebojni odvisnosti, ostajajo pa značilnosti posameznih pogodb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj so mešane pogodbe?

A

so čisto zlite, ostanejo le značilnosti posameznih pogodb

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

s katerimi teorijami razlagamo mešane ali zložene pogodbe?

A
  • delitvena teorija ( če je možno pogodbo deliti na dva dela, se za vsako uporabljajo pravila tiste)
  • absorpcijsko teroijo ( če je ena sestavina bistvena, ena pogodba prevlada se uporabijo pravila te)
  • kreacijsko teorijo ( če ne veš, za katero pogodbe gre, se uporabijo nova pravila)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kako delimo poslovne obveznosti?

A

na enostranske in dvostranske pravne posle

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kako delimo dvostranske pravne posle = pogodbe?

A
  • kontrakte
  • pogodbe, s katerimi se spremeni obligacijsko razmerje
  • pogodbe, skaterimi preneha obligacijsko razmerje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kateri enostranski pravni posli so vezani na obstoječe obligacijsko razmerje?

A
  • odstop
    -odpoved
  • pobotna izjava
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kateri enostranski pravni posli ustanavljajo novo obligacijsko razmerje?

A

-javna obljuba nagrade
- izdaja vrednostnega papirja
- ponudba
- pooblastilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kaj je namen vrednostnih papirjev?

A

lažja cirkulacija pravice, ki je vkorporirana v papir (pravice iz papirja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

v čem se kaže ABSTRAKTNOST VP?

A

pravica iz VP, obstaja samostojno in neodvisno od dogovorov, ki so bili podlaga za izdajo VP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kaj je konosament?

A

Listina, s katero ladjar potrjuje sprejem blaga za prevoz po morju in njegovo izročitev upravičencu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

pri katerih vp je značilna abstraktnost?

A

pri popolnih VP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

katera VP sta nujno abstraktna?

A

menica in ček

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj je dejanska abstraktnost?

A

izdajatelj ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja zoper imetnika VP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

učinki VP?

A
  • konsitutivni učinek ( pravica iz papirja nastane z izdajo VP)
  • legitimacijski ( domneva: oseba, ki ima pravico na papirju ima tudi pravico iz papirja)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj so vp?

A

pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njen zapisano obveznosti njenemu zakonitemu imetniku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

vrste vkorporirane pravice iz papirja

A
  • obligacijski VP (denarne in blagovne, dolžniški)
  • korporacijski VP
  • stvarnopravni vp
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

delitev vp glede na to, na koga se glasi

A
  • prinosniške
    -ordrske
  • imenske
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

vrste vp glede na inkorporacijo in negociabilnost?

A
  • popolni
  • nepopolni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

teorije nastanka VP

A
  • kreacijska
  • emisijska
  • pogodbena
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kdaj se uporablja kreacijska teorija o nastanku vp?

A

nekdo napiše vp in mu je ukraden, nato pa ga tat proda tretji dobroverni osebi. v tem primeru pravica iz papirja nastane že s kreiranjem in ne z izročitvijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kdaj nastane pravica iz vp po emisijski teoriji?

A

v trenutku, ko izdajatelj izroči vp upravičencu. pri nematerializiranih vp pa ko so vpisani na nek račun imetnika, ta ne rabi izjaviti soglasja, da prejme ta papir

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

pravni temelji za prenos vp

A
  • pravni posli
  • zakon oz. pravnomočno izdane listine na podlagi zakona
  • pravnomočna sodna odločba
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj je indosament?

A

specifična pisna izjava, s katero indosant (upravičena oseba iz vp) določi drugega upravičenca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kako se prenaša prinsniški/imenski vp?

A

pravica iz vp se prenaša z listino, na kateri je zapisana. prenaša se s cesijo, in nima legitimacijskega učinka.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kako se prenašajo imenski vp?

A

z tradicijo in imajo legitimacijski in konstitutiven učinek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kako se prenašajo ordrski vp?

A

z indosamentom in izročitvijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je rekta klavzula?

A

prenos po odredbi z indosamentom se lahko z njo prepove, z izrazom ne po odredbi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kaj je vinkulacija?

A

prepoved vsakršnega prenosa imenskega vp

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

kaj je amortizacija?

A

je sodna razveljavitev vrednostnih papirjev (možna le pri izgubljenemu papirju)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

kaj so pogodbe v korist tretjih?

A

ena stranka (promitent) se drugi stranki (promisar) zaveže, da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiar)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kaj je prava / pristna pogodba?

A

pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kaj je neprava / nepristna pogodba?

A

pogodba, pri kateri tretji ni upravičen zahtevati izpolnitve, temveč je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

razvrstitev obveznosti glede na pravni temelj?

A

-kavzalne ( veljavnost pravnega posla je odvisna od kavze ali podlage)
- abstraktne ( veljavnost pp je odvisna od kavze ali podlage)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

razvrstitev obveznosti glede na pravno varstvo?

A
  • popolne/civilne
  • naturalne / nepopolne
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

razvrstitev obveznosti glede na omejitev

A
  • neomejene obveznosti
  • omejene obveznosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

razvrstitev obveznosti glede na način izpolnitve

A
  • dajatve
  • storitve
  • pozitivno ravnanje
  • negativno ravnanje
  • primarna dejanja
  • sekundarna dejanja
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

kaj so izbirne obveznosti

A

obveznosti, kjer je možnost izbire med predmeti izpolnitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

kaj je ius variandi?

A

pomeni pravico premisliti si, potem ko si že izbral

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

kaj so alternativne obveznosti?

A

obveznosti, ki imajo dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kaj so fakultativne obveznosti?

A

obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolžniku dopuščena oprostitev obveznosti z izročitvijo določenega drugega predmeta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

kaj je nadomestna izpolnitev?

A

upnik se sporazume z dolžnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega. potrebna je privolitev upnika!!

dolžnik odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne stvari

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

katere so (ne)prave denarne obveznosti?

A

prave denarne obveznosti - obveznosti, v katerih denar nastopa samo kot merilo vrednosti
neprave denarne obveznosti -ne nastopajo kot merilo vrednosti, vendar kot genus ali species

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

katere so nečiste ali čiste denarne obveznosti

A

čiste - obveznosti, pri katerih je številčno določena vsota denarja predmet nastanka obveznosti in predmet njene izpolnitve, za nih velja načelo monetarnega nominalizma
nečiste - denarne terjatve, katerih vsoto je treba šele določiti, pomenijo dolg vrednosti in ne dolg valute

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj je valorizacija?

A

je prilagajanje denarnega izplačila vnaprej, ko prilagajaš izplačilo, torej nek denarni znesek, ta se določi glede na spremembe cen za blago in storitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

valutna klavzula pri valorizaciji?

A

gibanje stečaja tuje valute

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

indeksna klavzula pri valorizaciji

A

indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

zlata klavzula pri valorizaciji

A

dolžnik se zaveže plačati dolg v zlatu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

blagovna klavzula pri valorizaciji

A

stranki vežeta vrednost terjatve na vrednost določenega blaga na dan izpolnitve obveznosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

drsna lestvica pri valorizaciji

A

cena izdelka se prilagaja ceni elementov za njegovo izdelavo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

kaj so (ne)pristne denarne obveznosti

A

??

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
66
Q

kako se izračunajo obresti?

A

višina vsote zneska + čas uporabe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
67
Q

kaj je anatocizem?

A

pomeni, da je obrestovanje zapadlih in plačanih obresti prepovedano

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
68
Q

od kdaj se neplačane obresti obrestujejo?

A

od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
69
Q

kaj pomeni načelo ne ultra alterum tantum

A

obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, neplačanih obresti doseže glavnico. velja le za pogodbene obresti, ne pa za zamudne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
70
Q

pravica do popolne odškodnine

A

??

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
71
Q

kaj so procesne obveznosti?

A

plačilo dolžnika za to, da mu upnik prepusti rabo denarja ali druge nadomestne stvari

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
72
Q

od kdaj velja oZ?

A

od 1.1.2002

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
73
Q

kaj so pogodbene obresti?

A

je dogovor strank glede obrestne mere

so nadomestilo za uporabo tujega ravnanja + valorizacija

če se stranki ne dogovorita velja 6% obrestna mera

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
74
Q

kaj so zamudne obresti?

A

je nadomestilo za uporabo denarja in ohranjanje vrednosti + kazen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
75
Q

kdaj začnejo teči zamudne obresti?

A

takoj ko dolžnik zapade v zamudo in so z zakonom določene

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
76
Q

dogovori glede obresti, lahko presežejo zakonske?

A

možen je dogovor, da so obresti več ali manj od zakonske obrestne mere, ampak obstajajo zakonske omejitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
77
Q

za koga veljajo oderuške obresti?

A

ta domneva velja zgolj za civilne pogodbekaj

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
78
Q

kaj so oderuške pogodbe?

A

pogodba, za katero dolžnik uspe dokazati, da je upnik izkoristil njegovo stisko, velja za oderuško

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
79
Q

kdaj se dogovor šteje za oderuško pogodbo?

A

kadar je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti večja kot 50%, pri pogodbenih je to 9%, pri zamudnih pa 12,5%

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
80
Q

kdaj obresti zastarajo?

A

v treh letih od dospelosti posamičnih terjatev. če pa je zastaralni rok terjatev krajši od 3 let, pa obresti zastarajo v enakem roku kot glavna terjatev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
81
Q

kaj so večosebna razmerja?

A

neka obveznost ima več upnikov ali dolžnikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
82
Q

kaj so deljena/deljiva večosebna razmerja

A

če je predmet obveznosti po naravi deljiv, delitev na enake dele

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
83
Q

kaj so solidarna večosebna razmerja?

A

tudi če je stvar po naravi deljiva lahko zakon določa solidarnost, ali pa se tako dogovorijo stranke razmerja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
84
Q

kaj so skupnostna / kolektivna rzamerja?

A

gre za posebnost v oz - skupnpst ( skupnost dedičev, zakoncev)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
85
Q

kaj so nedeljiva večosebna razmerja?

A

predmet obveznosti po naravi ni deljiv

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
86
Q

kdaj je obveznost deljiva?

A

če:
- se lahko dolgovano razdeli in izpolni v delih z enakimi lastnostmi kot cel predmet
- če se z delitvijo ne zmanjša vrednost celega predmeta

tudi če:
- stranski označita razmerje za nedeljivo ali
- zakon določa razmerje kot nedeljivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
87
Q

kje se domneva solidarnost iz deljive obveznosti?

A

pri gospodarskih pogodbah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
88
Q

kaj so solidarne obveznosti?

A

so po naravi deljive obveznosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
89
Q

kako ločimo deljive obveznosti, z vidika kaj mora dolžnik izpolnit oz kaj lahko upnik terja?

A

ločimo
- solidarnost dolžnikov - gre za pasivno solidarnost
- solidarnost upnikov - gre za aktivno solidarnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
90
Q

kaj je solidarnost dolžnikov?

A
  • vsak dolžnik odgovarja upniku za celotno izpolnitev obveznosti
  • upnik lahko terja katerega koli dolžnika do polne vrednosti obveznosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
91
Q

kdaj preneha solidarnost dolžnikov za neko obveznost?

A

takoj, ko jo en solidarni dolžnik izpolni, vsi dolžniki so prosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
92
Q

kdaj preneha solidarnost upnikov za neko obveznost?

A

obveznost dolžnika nasproti vsem solidarnih upnikom preneha takoj, ko je en solidarni upnik poplačan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
93
Q

kaj je solidarnost upnikov?

A

vsak solidarni upnik lahko terja od dolžnika celotno izpolnitev obveznosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
94
Q

izbor dolžnika pri solidarnih obveznostih?

A
  • dolžnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler izpolnitve ne zahteva določen upnik
  • dolžnik je dolžan izpolniti upniku, ki terja prvi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
95
Q

kako nastanejo solidarne obveznosti, ki niso deljive?

A
  • s pravnih poslom ali pogodbo
  • z zakonom
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
96
Q

kako nastanejo nedeljive solidarne obveznosti s pogodbo?

A
  • solidarnost mora biti izrecno dogovorjena, izjema od tega načela je domneva solidarnosti dolžnikov pri gospodarskih pogodbah
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
97
Q

kako nastanejo nedeljive solidarne obveznost na podlagi zakona?

A
  • odgovornost udeležencev pri povzročitvi škode
  • odgovornost pri alternativni vzročnosti
  • odgovornost pri nepojasnjeni vzročnosti
  • odgovornost obeh staršev za škodna dejanja otroka, mlajšega od 7 let, na katerega niso pazili
  • odgovornost obeh staršev in otroka, starega med 7 in 14 let na katerega niso pazili
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
98
Q

kaj je sistem parcialnega učinkovanja?

A

dejanja učinkujejo le nasproti upnikom in dolžnikom, proti katerih se zgodijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
99
Q

primeri, kjer je uveljavljen sistem paricalnega učinkovanja?

A
  • zamuda dolžnika v razmerju do ostalih solidarnih dolžnikov (zamuda enega nima učinka nasproti drugim solidarnim dolžnikom)
  • pripoznava dolga s strani enega dolžnika ( dolg, ki ga prepozna en dolžnik, nima učinka nasproti drugim solidarnih dolžnikom, če en pripozna dolg ga drugi ne pripoznajo)
  • opomin upnika (učinkuje le nasproti opomnjenemu dolžniku, če en dobi opomin ga ostali niso dobili)
  • odpust solidarnosti ( upnik solidarnega dolžnika ne bo terjal za več, kot znaša dolžnikov notranji delež, kar logično učinkuje le nasproti enemu dolžniku)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
100
Q

kaj je sistem generalnega učinkovanja?

A

pomeni, da dejanja enega solidarnega udeleženca na aktivni ali pasivni strani učinkujejo nasproti vsem solidarnim udeležencem na isti strani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
101
Q

kdaj velja sistem generalnega učinkovanja?

A
  • izpolnitev na različne načine (pravilna izpolnitev, nadomestna izpolnitev, položitev na sodišču, obsodba na plačilo)
  • zamuda dolžnika v razmerju do solidarnih upnikov ( če pride dolžnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu upniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim upnikom, če je dolžniik v zamudi do enega od upnikov, je tudi do ostalih)
  • zamuda upnika v razmerju do ostalih upnikov ( zamuda enega solidarnega upnika učinkuje nasproti drugim solidarnim upnikom, če je en v zamudi so tudi ostali)
  • zamuda upnika v razmerju do solidarnih dolžnikom ( če pride upnik v zamudo nasproti enemu solidarnemu dolžniku, pride v zamudo tudi nasproti drugim solidarnim dolžnikom)
  • realni odpust dolga (odpust dolga vsem dolžnikom, z odpustom dolga enemu solidarnemu dolžniku so prosti tudi drugi solidarni dolžniki)
  • prenovitev celotne obveznosti ( če upnik sklene prenovitev z enim solidarnim dolžnikom, so prosti tudi drugi solidarni dolžniki)
  • sklicevanje na pobot ( vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot sodolžnika)
  • popolna sprememba upnika lai dolžnika (odstop celotne terjatve- s prevzemom celotne terjatve od enega solidarnega upnika stopi na mesto vseh solidarnih upnikov nov upnik, PREVZEM CELOTNEGA DOLGA- s prevzemom dolga od enega solidarnega dolžnika stopi na mesto vseh solidarnih dolžnikov nov dolžnik, upnik se mora s tem strinjati)
  • odpoved pri zastaranju nasproti upniku (odpoved zastaranju nasproti enemu upniku je v prid tudi ostalim upnikom)
    -poravnava, pri kateri sodelujejo vsi solidarni udeleženci
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
102
Q

kaj je sistem omejenega generalnega učinkovanja

A

pomeni, da dejanja učinkujejo nasproti vsem v deležu, ki pripada posameznemu solidanrmeu udeležencu glede na notranje razmerje . obveznost se zmanjša za regresni delež.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
103
Q

kdaj velja sistem omejenega generalnega učinkovanja?

A
  • personalni odpust dolga ( odpust dolga enemu solidarnemu dolžniku, če upnik odpusti dolg le enemu solidarnemu dolžniku, se celotna solidarna obveznost zmanjša za njegov notranji delež, drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za preostanek obveznosti)
  • PRENOVITEV OBVEZNOSTI ENEGA DOLŽNIKA (če upnik in dolžnik omejita prenovitev na dolžnikov delež solidarne obveznosti, se solidarna obveznost zmanjša za prenovljen delež
  • uveljavljanje pobota do višine dolžnikovega deleža dolga (upnikovo terjatev je z nasprotno terjatvijo sodolžnika možno pobotati samo do višine sodolžnikovega deleža dolga)
  • uveljavljanje pobota do višine upnikovega deleža terjatve (dolžnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti solidarnemu upniku, ki zahteva izpolnitev, s terjatvijo nasproti drugemu solidarnemu upniku lahko dolžnik pobota obveznost le do višine upnikove terjatve)
  • odstop deleža terjatev (solidarni upnik prevzemu terjatve odstopi le svoj delež terjatve)
  • prevzem deleža dolga posameznega dolžnika (s prevzemom dolžnikovega deleža solidarnega dolga se prevzame dolg le v korist enega dolžnika)
  • združitev osebe upnika in dolžnika ( združitev solidarnega dolžnika z upni9kom - če se v eni osebi združita upnik in solidarni dolžnik iste solidarne obveznosti, se obveznost ostalih dolžnikov zmanjša za delež združenega dolžnika, združitev solidarnega upnika z dolžnikom - če se v eni osebi združita dolžnik in solidarni upnik iste solidarne terjatve, lahko vsak preostali upnik od združenega dolžnika terja le svoj delež terjatve)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
104
Q

regres med solidarnimi dolžniki

A

s plačilom dolga preneha razmerja med upnikom in dolžnikom, vendar ne preneha razmerje med solidarnimi udeleženci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
105
Q

regres na pasivni strani (več dolžnikov)

A
  • pravica izpolnitelja do povračila - regresna pravica ( dolžnik, ki izpolni obveznost, ima pravico od vsakega sodolžnika zahtevati povrnitev njegovega deleža obveznosti)
  • nevplivanje odpusta ali zmanjšanja dolga (če upnik kateremu sodolžniku odpusti ali zmanjša dolg, to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povračila)
  • porazdelitev deleža neplačljivega sodolžnika (če sodolžnik ne more plačati svojega deleža, se ta delež sorazmerno porazdeli na ostale sodolžnike)
  • delitev na enake dele ( na vsakega dolžnika pade enak del če ni drugače dogovorjeno)
  • izjema delitve na enake dele ( če je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu določenega solidarnega dolžnika, je ta dolžan povrniti celoten znesek dolžniku)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
106
Q

regres na aktivni strani - več upnikov

A
  • pravica upnika zahtevati njegov delež (vsak soupnik ima pravico zahtevati svoj delež od upnika, ki je prejel izpolnitev
  • delitev na enake dele ( vsakemu solidarnemu uoniku pripada enak delež, če iz razmerja med njima ne izhaja kaj drugega)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
107
Q

kaj je aktivna kolektivnost?

A

pomeni, da lahko več upnikov skupno in hkrati zahteva izpolnitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
108
Q

kaj je pasivna kolektivnost?

A

pomeni, da morajo vsi dolžniki skupaj in hkrati opraviti izpolnitev. pri nas velja le za skupno premoženje zakoncev napram tretjim

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
109
Q

katere so nedeljive obveznosti?

A

tiste, za katere je značilno, da je predmet izpolnitve naravno nedeljiv ali pravni nedeljiv. tu gre za dejansko nedeljivo stvar, pri solidarnih pa zakon naredi stvar nedeljivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
110
Q

nedeljivost na pasivni strani?

A

če ima nedeljiva obveznost več dolžnikov se uporabljajo določbe o solidarnih obveznostih. upnik ne more razdeliti nedeljive obveznosti med več dolžnikov in zahtevati od vsakega le del obveznosti. če gre za generično določeno nedeljivo obveznost, mora vsak izpolniti celoto, če pa gre za individualno določeno nedeljivo obveznost, morajo sodelovati vsi dolžniki)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
111
Q

nedeljivost na aktivni strani

A

če med upniki ni določena solidarnost, posamezen upnik lahko od dolžnika zahteva izpolnitev le, če so ga drugi upniki pooblastili za sprejem izpolnitve, brez tega pa lahko zahteva samo izpolnitev obveznosti vsem upnikom skupaj ali položitev pri sodišču

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
112
Q

razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo?

A

upnik nedeljive obveznosti ne more poljubno porazdeliti med dolžnike, temveč lahko od večih zahteva izpolnitev celote, to lahko stori le enkrat.

medtem ko upnik pri solidarni obveznosti zahteva izpolnitev celote večkrat od vsakega dolžnika, več dolžnikov hkrati ali od vseh dokler ni poplačan

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
113
Q

kdo so lahko stranke obligacijskih razmerij?

A

fizične ali pravne osebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
114
Q

kaj so pravne osebe?

A
  • skupnost oseb (korporacije - universitas personarum)
  • skupnost premoženja (universitas bonorum)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
115
Q

kaj so skupnosti oseb?

A

-pravne osebe javnega prava (država, občina)
- pravne osebe zasebnega prava ( društva, d.d., zadruga)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
116
Q

kaj so skupnosti premoženja?

A
  • pravne osebe javnega prava (javni zavodi, skladi)
  • pravne osebe zasebnega prava (ustanove)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
117
Q

kdo so zastopniki?

A

substituirajo voljo oz. nadomeščajo voljo zastopanca z lastno voljo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
118
Q

od česa ločujemo zastopnika?

A

– organ pravne osebe
- sel
- posrednik
fiduciar

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
119
Q

alter ego vs ego?

A

zastopnik je načeloma alter ego, če pa pri pravni osebi oblikuje voljo je ego. načeloma zastopnik tujo voljo le izjavlja nekomu, bodisi v svojem imenu, bodisi v tujem imenu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
120
Q

indirektno/posredno zastopstvo

A

brez pooblastila
- zastopnik deluje v svojem imenu za tuj račun in ne rabi pooblastila (npr komisijska pogodba)
- tretja oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka, zastopnik mora na zastopanca prenesti učinke pravnega posla
- v svojem imenu za tuj račun
- pooblastitvena pogodba
- navzven ni razvidna pooblastitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
121
Q

direktno/neposredno zastopstvo

A
  • daje in sprejema se neka volja neposredno, ni potreben prenos, vedno je NUJNO POOBLASTILO, ki je epp
  • izjavljajo voljo v imenu in za račun tistega zastopanega, tretja oseba ve, da opravlja posel z zastopnikom
  • v tujem imenu za tuj račun
    pooblastilna pogodba
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
122
Q

možnost zastopanja

A

zastopanje lahko temelji na zakonu, na drugem pravnem aktu ali na izjavi volje zastopanega - torej pooblastitve

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
123
Q

kaj je pooblastitev?

A

je izjava volje zastopanega
- dana je v pogodbi, obstajati mora neka podlaga, neka izjava volje
- potrebno je le za direktno zastopanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
124
Q

kaj je pooblastilo?

A
  • enostranski pravni posel, na podlagi katerega nekdo dobi upravičenje za zastopanje, ki jo da nek pooblastitelj z nekim pravnim poslom, to pomeni, da se na zunaj deklariraš in tretji osebi pokažeš, da imaš pooblastilo.
  • pooblaščenec je zavezan šele s pogodbo

je izjava, ki je namenjena tretjim osebam, da se lahko pooblaščenec legitimira, da je upravičen izraziti voljo za zastopanega

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
125
Q

kakšni so učinki zastopanja?

A

pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
126
Q

predpostavke za zastopanje

A
  • pravna sposobnost ( ti zastopaš nek subjekt in ta mora imeti pravno sposobnost)
  • poslovna sposobnost NI POGOJ
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
127
Q

Pravni temelj zastopstva

A
  • zakon (zakonito zastopanje)
  • sodna odločba (zastopanje na podlagi odločbe državnega organa)
  • drugi pravni akti (statutarno)
  • pravni posel ( izjava volje zastopanega, s pogodbo ali enostranskim pravnim aktom)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
128
Q

razlika med pooblastilom in pooblastitvijo?

A

pooblastilo je navzven objavljena pooblastitev, ki določa vsebino pravic, zastopnik je upravičen in zavezan veljavno stopiti v stik s tretjo osebo. Pooblastitev pa je enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno moč zastopanja, pri tem je zastopnik samo upravičen, ni pa zavezan.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
129
Q

razlika med pooblastilno in pooblastitveno pogodbo?

A

pooblastilna je takšna, kjer še moraš ti dati pooblastilo, je direktno zastopanje, pri pooblastitveni pa gre za indirektno zastopanje, kjer si pooblastitev dobil in deluješ v svojem imenu za tuj račun

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
130
Q

vrste zastopstva

A
  • splošno
  • specialno
  • pooblaščenci po zaposlitvi
  • odgovornost za ravnanja v zvezi z izvrševanjem zastopstva
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
131
Q

splošno ali generalno pooblastilo?

A

ta vrsta zastopanja velja za redne posle/redno poslovanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
132
Q

specialno ali posebno pooblastilo?

A

potrebno je za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje (menične obveznosti, poroštvo, sklenitev poravnave, odpoved pogodbe, obremenitev ali odtujitev nepremičnine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
133
Q

pooblaščenci po zaposlitvi?

A

imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom pravico sklepati in izpolnjevati ustrezne pogodbe
- sklepajo posle v imenu delodajalca
- pravico imajo sklepati pogodbe, ki sodijo v njihov obseg dela
ne more sklepati hudo rizičnih poslov, sklepajo lahko posle za katere so upravičeni.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
134
Q

trgovski potnik?

A

pooblaščen le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu. v dvomu nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
135
Q

odgovornost ravnanja v zvezi z izvrševanjem zastopstva

A

oseba za vsa ravnanja v zvezi z zastopstvom odgovarja kot odgovarja stranka, ki jje dala pooblastilo. če preseže pooblastilo -> prekoračitev pooblastila in falsus procurator

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
136
Q

kateri dve napaki pri upravičenosti do zastopanega poznamo?

A
  • prekoračanje zastopstva ( prekoračitev pravic v zvezi s posli za ketere je zastopnik poblaščen)
  • zastopstvo brez pooblastitve (preseg okvira poslov, za katere je pooblaščen)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
137
Q

kaj je prekoračenje zastopstva?

A

gre za prekoračitev pravic v zvezi s posli za katere je zastopnik pooblaščen. zastopnik lahko preseže okvir poslov, za katere je pooblaščen ali prekorači svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaščen

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
138
Q

kakšen je pogoj za odškodninsko odgovornost pri prekoračenju zastopstva?

A

dobra vera tretje osebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
139
Q

kakšni dve obliki varstva poznamo pri prekoračenju zastopstva?

A
  • razvezno opravičenje dobroverne stranke (pogodba ne zavezuje)
  • fikcija neodobritve (če ne odobri v roku se šteje, da jo je zavrnil, če je ne da v roku se pogodba avtomatsko razveže)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
140
Q

kaj je zastopstvo brez pooblastitve

A

gre za preseg okvira poslov, za katere je bil nekdo pooblaščen, in za osebo, ki pooblastila sploh nima

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
141
Q

kdo je odškodninsko odgovoren pri zastpostvu brez pooblastitve?

A

samo falsus procurator, če to zahteva dobroverna tretja oseba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
142
Q

kaj je fikcija nesklenitve?

A

če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
143
Q

kaj je neupravičeno zastopanje

A

če nekdo sploh nima nobenega pooblastila ali pa če bo sklenil pogodbo glede stvari A, pooblaščen pa je bil zgolj za stvar B

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
144
Q

kakšna je razlika med prekoračitvijo pooblastila in falsus procuratorjem

A
  1. pri prekoračitvi sme tretji v celoti reči, da se ne čuti vezanega in prepreči učinke posla, če ni vedel za prekoračitev, te možnosti pa nima, če je posel sklenila z neupravičeno osebo
  2. z vidika odškodninske odgovornosti pri prekoračitvi pooblastil je zastopani vseeno odškodninsko odgovoren, če noče odobriti pogodbe in sicer solidarno z zastopnikom, pogoj pa je dobra vera tretje osebe, pri drugem je pa odgovoren le falsus procurator.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
145
Q

kako se prekliče ali zoži pooblastilo?

A

po volji pooblastitelja, četudi se je on temu odpovedal.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
146
Q

kdaj pri preklicu pooblastila ima pooblaščenec pravico do povrnitve nastale škode?

A

pooblaščenec ima pravico do povrnitve nastale škode, če je s preklicem ali zožitvijo kršena pogodba o naročilu, podjemna pogodba ali kakšna druga pogodba

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
147
Q

kdaj zastopstvo preneha?

A
  • preklic upravičenja do zastopanja (ta, ki je izjavil voljo)
  • smrt pooblščenca ali pooblastitelja
  • prenehanje pravne osebe kot pooblaščenca ali pooblastitelja
  • poslovna nesposobnost pooblastitelja
  • z izpolnitvijo posla, za katerega je dano pooblastilo
  • z iztekom roka ali nastop razveznega pogoja
  • posel so dokonča oz. se obveznost izpolni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
148
Q

predpostavke za nastanek obveznosti

A

SMOVK
-sposobnost strank
- soglasje oz volja
- možnost in dopustnost
- oblika, če je predpisana
- kavza

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
149
Q

kdaj je oseba poslovno sposobna?

A
  • ko dopolni 15 let oseba lahko sklepa pravne posle, za tiste, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pa potrebuje dovoljenje staršev.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
150
Q

kaj je pravna sposobnost fizičnih oseb?

A

pomeni zmožnost imeti katerokoli po zakonu priznano pravico oz. dolžnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
151
Q

kdaj fizične osebe pridobijo pravno sposobnost?

A

pravno sposoben je vsak, pravna sposobnost se pridobi z rojstvom in preneha s smrtjo osebo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
152
Q

kaj pomeni poslovna sposobnost fizičnih oseb?

A

pomeni zavest in voljo sklepati pravne posle, se zavezovati na podlagi teh poslov, pridobitvati pravice in prevzemati obveznosti. JE SPOSOBNOST STRANKE, DA LAHKO SAMA USTVARI VOLJO

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
153
Q

Kakšne stopnje poslovne sposobnosti poznamo?

A
  • popolna poslovna nesposobnost (do 15 leta)
  • delna/omejena poslovna sposobnost (od 15 leta dalje)
  • popolna poslovna sposobnost(18+)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
154
Q

kdaj je pogodba izpodbojna pri poslovni sposobnosti?

A

če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
155
Q

posledica pogodbe, ki jo je sklenila POPOLNO POSLOVNO NESPOSOBNA OSEBA?

A

sankcija je ničnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
156
Q

posledica pogodbe, ki jo je sklenila OMEJENO/DELNO POSLOVNO SPOSOBNA OSEBA?

A

sankcija je izpodbojnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
157
Q

kaj so šepavi pravni posli?

A

pogodbe, ki zavezujejo le sopogodbenika omejeno poslovno sposobne osebe, nje pa ne

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
158
Q

ali šepavi pravni posel velja?

A

velja, če je avtoriziran. izpodbija ga lahko mladoletnik. sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih staršev naj izjavijo ali bo posel veljal ali ne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
159
Q

kaj varuje sopogodbenika poslovno omejene osebe?

A
  • pravica odstopa od pogodbe( če ni vedel, ali pa je bil prevaran, češ da ma soglasje)
  • poziv zakonitemu zastopniku na odobritev (v 30 dneh se mora ta izreči ali bo odobril posel ali ne, MOLK se šteje za ZAVRNITEV)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
160
Q

kaj je specialna poslovna sposobnost?

A

poslovna nesposobnost, ki se nanaša na osebo zaradi njenega pravnega položaja in lastnosti. stranka ni sposobna sklepati določenih posebnih pravnih poslov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
161
Q

kaj je specialna poslovna sposobnost mladoletnika?

A

obsega posle, ki jih mladoletnik po dopolnjenem 15. letu sklepa sam

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
162
Q

kaj je poslovna nesposobnost

A

mladoletnik do 15 leta je popolnoma poslovno nesposoben, vsak posel, ki ga sklene tak mladoletnik je ničen. enako velja za nerazsodne osebe.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
163
Q

ali so pravni posli sklenjeni v svetlem trenutku veljavni?

A

ja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
164
Q

kaj je svetel trenutek?

A

pravni posli, ki jih oseba, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
165
Q

Obid zakona (fraudem legis agere) ?

A

tisto ravnanje, ki sicer ne pomeni kršitve črke predpisa, nasprotuje pa namenu zakonodajalca (5). Takšno ravnanje je zanesljivo nemoralno, na številnih pravnih področjih pa tudi protipravno. Protipravno bo takšno ravnanje zanesljivo tedaj, ko se pravo sklicuje na moralo. Primer, ko je moralno pravilo zajeto v splošno in abstraktno pravno normo ter gre za njegovo prelitje v pravno pravilo (6), je blanketno pravno urejanje. To je tedaj, ko je vsebina pravnega pravila odvisna od moralnega, na katerega se pravno pravilo sklicuje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
166
Q

kaj je deliktna sposobnost fizičnih oseb?

A

sposobnost prevzeti odgovornost za posledice, ki nastanejo s prepovedanim dejanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
167
Q

kakšne vrste odgovornosti poznamo?

A

objektivno in subjektivno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
168
Q

kdaj je odgovornost objektivna?

A

samo razmerje med subjektom odgovornosti in storilcem delikta je dovolj za odgovornost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
169
Q

kdaj je subjektivna/krivdna odgovornost?

A

krivda je podana, kadar odškodovanec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
170
Q

kaj je razsodnost?

A

je enaka kazenskopravni prištevnosti. je pogoj za krivdno odgovornost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
171
Q

kaj je pogoj za krivdno odgovornost?

A

razsodnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
172
Q

kdo odgovarja za škodo, ki jo je povzročil nekdo zaradi motnje v druševnem razvoju?

A

ne on, ampak verjetno njegov zastopnik

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
173
Q

kako je z odgovornostjo mladoletnika?

A
  • od 0 do 7 let - mladoletnik ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči
  • 7- 14 let - ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil razsoden. starši odgovarjajo, razen če doažejo, da je škoda nastala brez njihovega krivde
  • od 14 leta naprej - mladoeltnik odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo, starši pa subsidiarno
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
174
Q

kakšna je razlika med pravno sposobnostjo fizičnih oseb in pravnih oseb?

A

pravna oseba ne more biti nosilec določenih pravic (tiste, ki imajo lastnosti fizične osebe). pravne osebe zasebnega prava imajo posebno pravno sposobnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
175
Q

kaj pomeni teorija ultra vires?

A

neveljavni so pravni posli, ki jih sklene pravna oseba zasebnega prava preko meja svojih dejavnosti.

v gospodarskih poslih je omejeno tako, da ostane pravni posel v veljavi, če tretja oseba ni vedela za prekoračitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
176
Q

poslovna sposobnost pravnih oseb?

A

značilna je sposobnost voljnega oblikovanja za doseganje pravnih učinkov, ni sposobna oblikovati volje in se presoja po sposobnosti posazmenikov, ki so pooblaščeni za zastopanje in upravljanje pravne osebe

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
177
Q

deliktna sposobnost pravnih oseb

A

imajo popoolno dleiktno sposobnost in lahko povzročijo delikt posamezniku, odgovarjajo za rvananja, ki jih posamezniki opravijo, ko ravnajo za pravno osebo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
178
Q

kakšna mora biti volja, da je posel pravilno sklenjen?

A

svobodna in resna. če gre za dvostranski pravni posel mora biti med strankama tudi konsenz

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
179
Q

kako se lahko izjavi volja za sklenitev pogodbe

A

z besedami
običajnimi znaki
s konkludentnim ravnanjem

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
180
Q

kaj je konkludentno ravnanje

A

ravnanje iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da volja obstaja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
181
Q

kakšne so napake volje?

A
  • nezavestno nesoglasje
  • zavestno nesoglasje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
182
Q

kaj je nezavestno nesoglasje

A

zmota, sila ali grožnja - strah, prevara

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
183
Q

kaj je zavestno nesoglasje

A

mentalna rezervacija, izjava v šali ali igri, simulirani pravni posli

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
184
Q

kakšna je sankcija za napako volje?

A

izpodbojnost, stranka mora imeti nek interes, da bo posel izpodbijala

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
185
Q

kaj je nedoločena volja?

A

pomeni, da je volja negotova in je ni možno ugotoviti, posel zato ne nastane, zato to ni napaka volje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
186
Q

kaj je zmota

A

zmota je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
187
Q

kaj je posredna izjava

A

je zmota osebe, po kateri stranka izraža svojo voljo, šteje se enako kot zmota v izjavljanju lastne volje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
188
Q

kakšna mora biti zmota’

A

bistvena in opravičljiva, pri prevari pa šteje kakršnakoli zmota

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
189
Q

kakšne vrste zmota poznamo?

A
  • zmota v predstavi in zmota v izjavi
  • (ne)bistvena zmota
  • dejanska in pravna zmota
  • (ne)opravičljiva zmota
  • popolna in delna zmota
  • kalkulacijska in demonstracijska zmota
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
190
Q

kaj je zmota v predstavi/ pristna izjava

A

tista, pri kateri stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napačni predstavi, vendar izjava ustreza temu sklepu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
191
Q

kaj je zmota v izjavi ali nepristna zmota

A

stranka izjavi nekaj drugega kot hoče

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
192
Q

kaj je bistvena zmota

A

nanaša se na bistvene lastnosti predmeta, osebo s katero se sklepa pogodba, odločilne okoliščine in nagib pri neodplačnih pogodbah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
193
Q

kaj je nebistvena zmota

A

zmota o pravnem naslovu, pravni poddlagi in o nagibu pri odplačnih pogodbah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
194
Q

kaj je dejanska zmota

A

je zmota o dejstvih

195
Q

kaj je pravna zmota

A

stranka ne ve za določen pravni predpis oz. ne ve za posledico veljavnega pravnega predpisa, ta se ne upošteva

196
Q

kaj je opravičljiva zmota

A

zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrbnostjo zahtevano v pravneem prometu, zmota se lahko pravno uveljavlja le, če je opravišljiva

197
Q

neopravičljiva zmota?

A

tista, ki je ni mogoče pravno uveljaviti

198
Q

kako se ureja popolna in delna zmota

A

uporabljajo se določila o nemožnosti izpolnitve. Če učinkuje delna nemožnost, učinkuje tudi delna zmota

199
Q

kaj je kalkulacijska zmota

A

zmota v izračunavanju podatkov. stranki nista v zmoti, če so podatki odločilni se kalkulacijska napaka le odprevi

200
Q

kaj je demonstracijska zmota?

A

napačna označba blaga

201
Q

katere teorije o zmoti poznamo

A
  • teorija volje
  • teorija izjave
  • teorija zaupanja
202
Q

kaj je teorija volje?

A

volja je po tej teoriji edino gibalo pravnega posla in je edino relevantna glede na to, kaj sje stranka izjavila.

203
Q

kaj je terija izjave in kdaj velja

A

z izjavo dosežemo funkcijo ustvarjanja socialnega kontakta, ne upošteva se, kaj je stranska mislila, le kar je izjavila.
velja za oblične posle. varuje se druga stranka.

204
Q

kaj je teorija zaupanja

A

izraz resnične volje so strankine izjave, ki jih nasprotna stranka sprejme ali vsak sprejme za izraz resnične volje, čeprav je v resnici ne izražajo

205
Q

kaj so tipični primeri zmote

A
  • zmota o predmetu
  • zmota o osebi
  • zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi
206
Q

kaj je zmota o predmetu

A

zmota o glavnem predmetu je bistvena, zmota o stranskih predmetih pa je nebistvena.

207
Q

kakšne zmote o predmetu poznamo

A
  • zmota o identiteti
  • zmota o lastnostih
    zmota o vrednosti in količini pa nista bistveni
208
Q

kaj je zmota o identiteti

A

bistvena zmota, ko gre za drugo stvar, ne pa ko je stvar ista in je le zmota o kakovosti

209
Q

kaj je zmota o lastnostih

A

po SUBJEKTIVNEM MERILU stranke same določijo ali je določena lastnost bistvena, po OBJEKTIVNEM MERILU pa se lastnost določi na podlagi fizikalnih ali kemičnih lastnosti

210
Q

na kaj se lahko nanaša zmota o osebi

A
  • zmoto o fizični osebi
  • zmoto v civilni osebi
  • zmota v bistvenih lastnostih osebe
211
Q

kaj je zmota o fizični osebi

A

nekdo sklene pogodbo s tretjim, ki ima za pogodbeno stranko, s katero je hotel skleniti pogodbo

212
Q

kaj je zmota v civilni osebi

A

nekdo se izdaja za pravo stranko pogodbe tako, da prevzame njegovo ime

213
Q

kaj je zmota v bistvenih lastnostih osebe

A

nekdo sklene pogodbo s tretjim ker misli, da izvršuje določen poklic, ki je razlog za sklenitev pogodbe

214
Q

kaj je zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi

A

pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti

215
Q

kakšne so pravne posledice zmote

A
  • izpodbojno upravičenje
  • objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe
  • konvalidacija
216
Q

izpodbojno upravičenje pri zmoti?

A

stranka v BISTVENI ZMOTI lahko zahteva razvljavitev pogodbe, če je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu

217
Q

relativnost izpodbojnega zahtevka pri zmoti

A

upravičena je le stranka v zmoti

218
Q

kakšni so roki za izpodbojno upravičenje v zmoti

A

1 leto od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto in 3 leta od sklenitve pogodbe

219
Q

objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe pri zmoti

A

če pogodba zaradi zmote razveljavljena ima druga druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev zaradi tega nastale škode, četudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva

220
Q

konvalidacija pri zmoti

A

nezmotna stranka ponudi zmotni stranki izpolnitev posla na način, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. v tem primeru ni več možno sklicevanje na zmoto, te možnosti ni, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo, kot da zmote ne bi bilo

221
Q

kakšne so pravne posledice po nebistveni zmoti?

A

pogodba ostane v veljavi, vendar je povzročitelj zmote dolžan plačati primerno odškodnino

222
Q

sila in grožnja

A

stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug, strah je lahko povzročen s silo ali grožnjo.

223
Q

kakšna je posledica, če je sila tako močna, da stranka s svojo voljo ne more sodelovati?

A

posel je neobstoječ

224
Q

kakšna je posledica, če sila deluje na stranko tako, da ta oblikuje voljo in jo izrazi

A

stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe

225
Q

kakšen mora biti strah

A

mora biti utemeljen, torej iz okoliščin se vidi, da je grozila resna nevarnost pogodbene stranke ali koga drugega življenju, telesni dobrini ali drugi pomembni dobrini

226
Q

kakšna mora biti grožnja

A

mora biti neposredna in nedopustna oz. protipravna

227
Q

kdaj je grožnja neposredna

A

usmerjena je na to, da bi stranka sklenila določen posel

228
Q

kdaj je grožnja nedopsutna oz. protipravna

A

pravna grožnja je dopustna, to je npr. grožnja s tožbo

229
Q

kaj je absolutna sila

A

prepreči izjavljanje kakršnekoli volje, zato če mi nekdo vodi roko, da izsili podpi, sploh ne nastane pogodba

230
Q

kakšna je posledica absolutne sile

A

ker ni prišlo do konsenza je takšen posel neobstoječ oz. pogodba ni sklenjena in je ni treba izpodbijati

231
Q

kakšne so pravne posledice sile in grožnje

A
  • izpodbojnost
  • odškodninska odgovornost
232
Q

izpodbojnost pri sili in grožnji

A

pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali grožnje so izpodbojne

233
Q

odškodninska odgovornost pri sili ali grožnji

A

povzročitelj nasilja ali grožnje je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe

234
Q

kaj je prevara

A

dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali drugo stranko drži v zmoti, z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe.
je kvalificirana oblika zmote, vendar je ta nastala zaradi naklepnega ravnanja sopogodbenika ali tretje osebe. prevara ni možna iz malomarnosti.

235
Q

pravne posledice prevare

A
  • izpodbojno upravičenje
  • odškodninska odgovornost prevaranta
236
Q

izpodbojno upravičenje pri prevari

A

ločimo, če prevaro povzroči sopogodbenik ali tretja oseba

237
Q

izpodbojno upravičenje pri prevari, ki jo je povzročil sopogodbenik

A

druga stranka lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE, četudi zmota ni bistvena

238
Q

izpodbojno upravičenje pri prevari, ki jo je povzročila tretja oseba

A

pri ODPLAČNI pogodbi se zahteva slaba vera sopogodbenika, pri NEODPLAČNI pogodbi pa se pogodba lahko razveljavi ne glede na to ali je druga stranka za prevaro vedela

239
Q

odškodninska odgovornost prevaranta pri prevari

A

stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo ima pravico zahtevati povrnitev nastane škode

240
Q

kaj je zavestno nesoglasje

A

stranka zavestno izjavi nekaj neresničnega. vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje

241
Q

kaj je mentalna rezervacija

A

stranka zavestno izjavi nekaj drugega kot zares hoče, ne da bi to povedala drugi stranki. ne more biti pravno upoštevna.

242
Q

kako so veljavne neresne izjave (izjave podane v šali, igri, postavljeni primeri)

A

izjavljena volja ne ustvarja rednih pravnih učinkov, ker je stranka vedela ali bi morala vedeti, da izjava ni bila resno mišljena, saj je to splošno znano.
če brez svoje krivde ne pozna šale, pogodba še ne velja, stranka , ki je izjavo prejela lahko zahteva odškodnino od stranke, ki je izjavo podala

243
Q

kaj so simulirani pravni posli (navidezna pogodba)

A

obe stranki izjavita, da hočeta skleniti določen pravni posel, vendar tega posla v resnici nočeta skleniti

244
Q

kakšne so pravne posledice pri navidezni pogodbi

A
  • neučinkovanje navidezne pogodbe (nima učinka med strankama)
  • veljavnost prikrite pogodbe ( če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost)
  • varstvo dobroverne tretje osebe (navideznosti pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi)
245
Q

kaj je pogodbena obveznost

A

lahko je v tem, da nekdo nekaj da, stori, opusti ali trpi.
mora biti mogoča, dopustna in določena oz. določljiva.

246
Q

kaj je možnost in kaj dopustnost predmeta

A

fizična oz. dejanska možnost, da nek predmet obstaja, dopustnost pa je pravna možnost

247
Q

kako je s poznejšim prenehanjem vzroka ničnosti

A

nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha.
če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnost ne more uveljaviti

248
Q

kaj je nemožnost izpolnitve

A

stanje, ko obveznosti zaradi pravnih ali dejanskih razlogov ni možno izpolniti

249
Q

kakšne vrste nemožnosti izpolnitve poznamo

A
  • dejanska nemožnost (ni možno izpolniti po zakonu fizike in logike)
  • pravna nemožnost ali nedopustnost ( izpolnitev prepoveduje pravni predpis)
250
Q

katere vrste nemožnosti poznamo

A
  • absolutna in relativna
  • začetna ali naknadna
  • začasna ali trajna
  • popolna in delna
251
Q

katere vrste nemožnosti poznamo, glede na kaj se nanašajo

A
  • nemožnost glede lastnosti pogodbene stranke
  • nemožnost glede časa in kraja izpolnitve
  • nemožnost glede podlage (kavze)
252
Q

kaj je absolutna/objektivna nemožnost izpolnitve

A

pojmovno nemogoča, izpolnitve ne more nihče opraviti in takšna pogodba je nična

253
Q

kaj je relativna/subjektivna nemožnost izpolnitve

A

je mogoča, vendar je dolžnik kljub temu ne more izpolniti, praviloma nima vpliva na veljavnost poslov

254
Q

kaj je začetna/inicialna nemožnost izpolnitve

A

nanaša se na sklenitveno fazo, nemožnost izpolnitve obstaja že ob sklenitvi pogodbe

255
Q

kaj je naknadna nemožnost izpolnitve

A

nastopi po tem, ko je pogodba že veljavno sklenjena v izpolnitveni fazi

bistveno je razlikovanje med (ne)krivdno naknadno nezmožnost

256
Q

kaj je (ne)krivdna naknadna nezmožnost

A

krivdna-ena stranka je kriva in odškodninsko odgovorna
nekrivdna - ne odgovarja nobena stranka, posledica je prenehanje obveznosti

257
Q

kaj je začasna nezmožnost izpolnitve

A

ne mogoča je le nekaj časa, obveznost ostane v veljavi in lahko pride do dolžnikove zamude

258
Q

kaj je trajna nezmožnost

A

je pravno upoštevna

259
Q

kdaj pride do popolne nemožnosti izpolnitve

A

preneha po samem zakonu

260
Q

kdaj pride do delne nezmožnosti izpolnitve

A

do prenehanja pride e, če upnik to zahteva

261
Q

kdaj je predmet določljiv

A

če vsebuje pogodba podatke, skaterimi ga je možno določiti ali stranki prepustita določitev tretjemu. če tretji noče ali ne more dopustiti obveznosti je pogodba NIČNA

262
Q

kdaj je predmet nedpusten

A

če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli

263
Q

kako se določijo generične stvari?

A

zadošča označba vrste in količine

264
Q

kako se določijo individualne stvari

A

potreben je natančen opis

265
Q

kdaj je pogodba nična

A

predmet obveznisti je nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv

266
Q

kaj je kavza oz podlaga

A

razlog obligacijskega razmerja

267
Q

kakšna je sankcija, če ni kavze

268
Q

kateri pravni posli nimajo kavze

A

abstraktni (npr vrednostni papirji)

269
Q

kakšna mora biti kavza, da je veljavno razmerje

A

mora biti obstoječa in dopustna

270
Q

kdaj je kavza dopustna

A

pravna podlaga mora biti dopustna, ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi prepdisi ali moralnimi načeli

271
Q

kavza vs nagib/motiv

A

kavza je del vsakega pravnega posla. nagib se upošteva samo pri neodplačnih pogodbah, kadar je nedopusten in je druga stranka zanj vedela ali bi morala vedeti

272
Q

katere 2 teorije o kavzi imamo

A
  • causa solvendi
  • causa credendi oz. aquierendi
  • causa donandi
273
Q

kaj je causa credendi/acquierendi

A

izpolnitvena podlaga, dajatev se opravi zato, da se prejme nasprotna dajtev.
zaveza za prejem nasprotne zaveze

274
Q

kaj je causa donandi

A

gre za darilno podlago
to je povečanje koristi ene stranke z oprostilnim namenom, ker ta stranka ne dolguje nasprotne dajatve

275
Q

kaj je causa solvendi

A

namen doseči plačilo zaveze, ki je že nastala, npr. poroštvo, zastava
to je varstvo oz realizacija plačila obstoječega lastnega ali tujega dolga

276
Q

elementi, ki vplivajo na nastanek kavze pri nas

A
  • morala
  • zmota
  • spremenjene okoliščine
277
Q

morala pri nastanku kavze

A

pogodba je veljavna le, če je v skladu s pravnim in moralnim redom, če ni ji ne moremo nuditi pravnega varstva, vsi posli v nasprotju z moralo so NIČNI

278
Q

zmota pri nastanku kavze

A

obstaja zmota obeh strank, ki jih zakon ne upošteva, potrebno jo je upoštevati glede na subjektivno kavzo

279
Q

spremenjene okoliščine pri kavzi

A

klavzula REBUS SIC STANTIBUS, pri sklepanju posla stranki računata na določene normalne okoliščine oz normalne razmere

280
Q

kaj je pravni pomen kavze

A
  • ničnost pogodbe zaradi odsotnosti ali nedopustnosti kavze (če ni podlage ali je nedopustna je pogodba NIČNA)
  • razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (sodišče upošteva namen pogodbe, normalno tveganje in splošni interes strank)
  • ničnost nekater določil splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu pogodbe ali dobrim poslovnim običajem
  • opredelitev bistvene zmote, če se ta nanaša na bistvene lastnosti predmeta (osebo s katero se sklepa pogodba ali okoliščine po običajih ali namenu strank)
281
Q

kavza vs predmet izpolnitve

A

pri predmeti izpolnitve se vprašamo kaj je kdo dolžan, pri kavzi pa se vprašamo zakaj je nekdo dolžan

282
Q

kavza vs pravni naslov

A

kavza je temelj pravnega nasolva, obveznost ima svoj temelj v pravnem naslovu, ta pa ima temelj v kavzi

283
Q

kavza vs nagib/motiv

A

nagib ne vpliva na veljavnost posla, razen če je nedopusten, potem je pogodba nična

darovalec podari stvar, ker ga obremenjuje (kavza) in ker se je z obdarjencem dobro razumel (nagib)

284
Q

kdaj je kavza nedopustna

A

če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli

285
Q

kaj je s pravnim poslom, če je podlaga nedopustna ali je ni

A

pogodba je v tem primeru nična

286
Q

katere so druge vrste nedopustnosti pri kavzi

A
  • nedopustnost vsebine posla (predmeta ali zaradi vasrtva osebe)
  • nedopustnost nagiba, moralna nedopustnost( očitno nepravični posli)
    -delna nedopustnost (ne nanaša se na celoten posel, če se stranki strinjata posel ostane v veljavi)
288
Q

Kateri so posebni primeri nedopustnosti kavze

A

Čezmerno prikrajšanje in oderuška pogodba

289
Q

Kaj je čezmerno prikrajšanje

A

Gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev

290
Q

Posledice čezmernega prikrajšanja

A

Stranka, ki za to ni vedela, lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE

291
Q

Posledice čezmernega prikrajšanja

A

Stranka, ki za to ni vedela, lahko zahteva RAZVELJAVITEV POGODBE

292
Q

Pogoji za uveljavljanje čezmernega prikrajšanja

A
  • dvostransko odplačna pogodba
    -očitno nesprazmerje dajatev
  • obstoj tega že ob sklenitvi
  • dobrovernost oškodovanca
293
Q

Katerih pogodb ni dopustno razveljaviti na podlagi čezmernega prikrajšanja

A

Pogodb na srečo, pogodb sklenjenih na podlagi javne dražbe

294
Q

Kakšne so pravne posledice čezmernega prikrajšanja

A
  • izpodbojno upravičenje (oskodovana stranka ima 1 leto)
  • možnost konvalidacije, če se pogodba dopolni do prave vrednosti
295
Q

Kaj je oderuška pogodba

A

Pogodba pri kateri stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje,neizkušenost ali neugoden položaj in si izgovori zase ali koga korist v očitnem nesorazmerju

296
Q

Kaj je oderuška pogodba

A

Pogodba pri kateri stranka izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje,neizkušenost ali neugoden položaj in si izgovori zase ali koga korist v očitnem nesorazmerju

297
Q

Pogoji za oderuška pogodbo

A

Očitno nesorazmerje dajatev in izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika

298
Q

Posledice oderuške pogodbe

A

Pogodba je lahko nična ali pa se obveznost oškodovanca zmanjša na pravičen znesek

299
Q

kaj je oblika v širšem smislu

A

zunanji izraz brez sklenitve posla

300
Q

kaj je oblika v ožjem pomenu

A

z zakonom določena (predpisana obličnost) ali med strankama dogovorjena oblika (DOGOVORJENA OBLIČNOST)

301
Q

kakšno načelo velja glede obličnosti v oz

A

načelo neobličnosti pogodbe, razen če zakon določa drugače

302
Q

vrste predpisanih oz. dogovorjenih oblik glede na njihov namen

A
  • forma ad valorem - ad solemnitatem (oblika je pogoj za veljavnost pogodbe)
  • forma ad probationen ( oblika je predpisana zgolj v dokazne primere)
303
Q

kateri dve realni pogodbi poznamo

A

ara in nadomestna izpolnitev

304
Q

kaj je realna pogodba

A

pogodba, kjer stranka izjavi svojo voljo in hkrati stvar tudi izroči

305
Q

kakšne vrste oblik poznamo

A
  • neformalne oblike
  • formalne oblike
306
Q

kaj spada pod neformalne oblike

A

ustna oblika, konkludentna ravnanja, molk

307
Q

kaj spada pod formalne oblike

A
  • pisna oblika (obe stranki podpišeta eno listino ali vsaka en izvod namenjen drugi stranki)
  • sklenitev pred pričami,
    -sklenitev pred državnim organom (notarski zapis, sodna overitev)
  • svečana oblika
308
Q

kaj je formae habilitantes

A

izraz, ki oznauje, da je veljavnost pravnega posla potrebna potrditev državnega organa

309
Q

kaj je zapis v javne knjige

A

posebna vrsta oblike, če ima konstitutiven pomen za nastanek pravne osebnosti

310
Q

in favorem negotii

A

če je le možno se pravni posel ohrani v veljavi

311
Q

domneva o popolnosti listine

A

Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.

312
Q

posledice neupoštevanja predpisane oblike

A

NIČNOST, razen če iz namenapredpisane oblike izhaja kaj drugega

313
Q

posledice neupoštevanja dogovorjene oblike

A

NIČNOST, če je dogovorjena pisnost ad valorem, če pa samo ad probationen imata stranki ZAHTEVEK NA IZSTAVITEV PISNE LISTINE, pogodba pa je vseeno sklenjena

314
Q

konvalidacija pri pomanjkannju pisne oblike

A

če je pogodba z manjkajočo obliko izpolnjena, če je mogoče ostane v veljavi, če sta stranki pretežno ali v celoti izpolnili svoje pogodbene obveznosti

315
Q

kaj je konverzija pri obličnosti

A

če izpolnjuje oblične pogoje nekega drugega posla, se ohrani v veljavi kot ta posel, pomeni nastanek drugega pravnega posla

316
Q

načelo stopnjevanja sankcij

A

ničnost se uporabi kot skrajna sankcija, če je le možno pa se pravni posel ohrani v veljavi (in favorem negotii)

317
Q

kdaj zakon določa delno ničnost

A

pri obrestih, da se nedopustna oderuška mera ustrazno prilagodi

318
Q

kdaj zakon določa konverzijo pri obličnosti

A

posel, ki ne izpolnjuje predpostavk za veljavnost konvertira v drug posel

319
Q

kaj je stipulacijska in kaj solucijska faza

A

stupilacijska - ukvarjamo se z veljavnostjo pravnih poslov, pri solucijski pa z vprašanjem pravilne izpolnitve pravnih poslov

320
Q

kakšen sistem neveljavnosti v stipulacijski fazi poznamo

A

biparditni sistem, ta pozna nične in izpodbojne pravne posle. sodna praksa pa priznava tudi neobstoječe pravne posle.

321
Q

kaj je relativna neveljavnost

A

ustrezne posledice zadanejo zgolj stranko, ki je kršila neko prepoved

322
Q

kaj je teorija o realizaciji

A

to je v primeru, da je izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika. pogodba, ki je realizirana (delno ali v celoti izpolnjena) je veljavna, čeprav ni sklenjena v predpisani obliki

323
Q

s čim je omejena avtonomija volje strank

A

urejena je znotraj ustave, prisilnih predpisov in morale

324
Q

razlogi za ničnost - anbsolutno neveljavnost pravnih poslov

A
  • pogodba nsprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom
  • predmet pogodbe je nedopusten, nemogoč, nedoločen ali nedoločljiv
  • podlaga pogodbe je nedopustna
  • pogodba ni sklenjena v predpisani obliki
  • gre za oderuško pogodbo,
    sklenila jo je poslovno nesposobna oseba ali oseba zunaj meja pravne sposobnosti
325
Q

kaj je relativna ničnost

A

ko se zakonska prepoved sklenitve pogodbe nanaša le na eno stranko. pogodba ostane v veljavi, če ni drugače določeno in kršitelja zadanejo ustrezne posledice

326
Q

kaj je delna ničnost

A

kaj je uporabno naj ostane v veljavi

327
Q

kdaj nična pogodba ne konvalidira

A

če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. dve izjemi od tega KONVALIDACIJA ZARADI MAJHNEGA POMENA PREPOVEDI (če je bila pogodba izpolnjena) in KONVALIDACIJA ODERUŠKE POGODBE (če se obveznost zmanjša na pravičen znesek)

328
Q

KAKŠNE SO PRAVNE POSLEDICE NIČNOSTI

A
  • VRNITVEI ZAHTEVEK OZ. KONDIKCIJA (stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe ali dati denarno nadomestilo po ceni ob izdaji sodne odločbe po načelu valorizacije vrnitvenega zahtevka)
  • ZAVRNITEV ZAHTEVKA NEPOŠTENE STRANKE - condictio ob turpem causa ( sodišče lahko zavrne ta zahtevek pri pogodbi, nični zaradi nasprotovanja temeljnim načelom)
    -ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST (če je ena stranka kriva in druga dobroverna, je nastala škoda zaradi ničnosti in obstaja vzročna zveza med sklenitvijo nične pogodbe in škodo)
329
Q

kdaj pride do izpodbojnosti - relativne neveljavnosti

A

pri omejeni poslovni sposobnosti
- napakah volje
- pri čezmernem prikrajšanju

330
Q

kdo se sklicuje n aizpodbojnost in v kakšen roku

A

tisti, čigar korist je. subjektivni rok je 1 leto (od takrat ko je izvedel za prevaro) in objektivni rok 3 leta (od sklenitve pravnega posl)

331
Q

pravne posledice izpodbojnosti

A
  • VRNITVENI ZAHTEVEK OZ KONDIKCIJA (vsaka stranka mora vrniti, kar je prejela na podlagi razveljavljene pogodbe ali dati ustrezno denarno vrednost, načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka)
  • ODŠKODNINSKA DOGVORNOST (krivda pogodbenika pri katerem je vzrok, škoda je nastala zaradi razveljavitve in vzročna zveza)
332
Q

razlokovanje neveljavnosti z neobstoječim in neiztožljivim pravnim poslom

A

neobstoječi posli 8posel ni bil sklenjen in ni potrebna razveljavitev) - kadar soglasja sploh ni bilo in če obstaja nesporazum o naravi, podlagi ali predmetu pogodbe

neiztožljivi posli (stvar ni bila izročena, hkrati pa niti nista stranki v pisni obliki sklenili te pogodbe) - darovalec izpolni je razmerje veljavno in se ne more kondicirat, če pa ne želi izpolnit pa ne bo mogel obdarjenec s tožbo zahtevat izpolnitve

333
Q

kaj je odškodninska obveznost

A

obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna

334
Q

kaj je škoda

A

tisto prikrajšanje, ki je pravno priznano

335
Q

kakšen zahtevek je odškodninski

A

restitucijski zahtevek

336
Q

predpostavke odškodninskih odgovornosti

A
  • škodljivo dejstvo/protipravnost ravnanje
    -(nedopustna) škoda
  • vzročna zveza
    -odgovornost
337
Q

kakšne vrste škod poznamo

A
  • navadno
  • izgubljen dobiček
  • premoženjska škoda
338
Q

kaj je navadna škoda

A

zmanjšanje premoženja

339
Q

kaj je izgubljen dobiček

A

preprečitev povečanja premoženja

340
Q

kaj je nepremoženjska škoda

A

povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe

341
Q

pravilo o popolni odškodnini

A

s plačilom odškodnine postane položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več kot je že imel

342
Q

razlika med (ne)poslovno odškodninsko odgovornostjo

A

ni pomembne razlike
ne gre za 2 pravna naslova
za poo smiselna uporaba pravil noo

343
Q

škoda zaradi posebne priljubljenosti stvari

A

če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odškodnino odmeri glede na vrednost, ki jo je stvar imela za oškodovanca, potrebno je dokazati NAKLEP

344
Q

subjektivna odgovornost

A

splošno pravilo in odgovornost ne glede na krivdo

345
Q

objektivna odgovornost

A

določena je za stvari in za dejavnosti, ki so posebno nevarne ter za druge primere, ki so zakonsko določeni

346
Q

razlogi za objektivno odgovornost

A
  • nevarne stvari (npr avto) / dejavnosti in drugi riziki
  • lažje dokazovanje za oškodovanca
  • težja eskulpacija za odgovorno osebo
347
Q

kdo dokazuje protipravno ravnanje in škodo pri objektivni odgovrosnoti

A

oškodovanec. VZROČNA ZVEZA SE DOMNEVA

348
Q

kaj obravnava subjektivna odškodninska odgovronsot

A
  • deliktno sposobnost
  • krivdne oblike
  • povezavo med malomarnostjo in skrbnostjo
349
Q

kaj je krivda

A

je predpostavka subjektivne, neposlovne odškodninske odgovornosti

kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde

350
Q

kako odgovarjajo osebe, ki so skupaj povzročile neko škodo

A

vsi udeleženci odgovarjajo solidarno

351
Q

kdaj pride do solidarne odgovornosti

A
  • za škodo, ki jo je povzročilo več ljudi skupaj
  • napeljevalec in pomagaš ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njim
  • tisti, ki so škodo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi
352
Q

kaj je pristna solidarnost

A

osebe delujejo skupaj in odgovarjajo solidarno, presoja se z vidika regresa

353
Q

kaj je nepristna solidarnost

A

osebe delajo neodvisno druge od druge, npr. ko je tretja oseba zavarovalnica

354
Q

kaj je regres

A

pravica stranke, da zahteva povrnitev zneska, ki ga v notranjem razmerju dolguje neka tretja oseba

355
Q

kaj je škodljivo dejstvo

A
  • DEJANJE =dejstvo, ki ga povzroči človek s storitvijo kot aktivnim ravnanjem
  • OPUSTITEV =pasivno ravnanje oz. opustitev ravnanja, ki povzroči nastop škodnega dogodka. lahko pa nastane tudi kot dogodek, ki ga ne povzroči človek
356
Q

kaj je nedopustnost oz protipravnost

A

splošna nedopustnost, ki je pri neposlovnih razmerjih, kjer ni predvidena objektivna odgovornost (tam se presoja protipravnost skozi nevarne stvari)

357
Q

kaj pomeni načelo neminem laedere (nikomur škodovati)

A

vsakdo se mora vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu povzročil škodo

358
Q

kaj je nedopustno dejstvo

A

dejstvo, ki krši pravno normo ali moralno načelo

359
Q

kaj spada pod nedopustno dejstvo

A
  • kršitev prava (nikomur škodovati, posebna pravila o varstvu pravic, načelo pravno zavarovanih interesov, pravila avtonomnega prava podjetij, pravila določena z dogovorm strank)
  • kršitev morale
  • nedovoljena samopomoč
360
Q

kdaj škode ni potrebno vrniti

A

kadar sta izključeni tako nedopustnost škodljivega dejstva kot tudi nedopustnost škode

primer tega je silobran

361
Q

kaj je putativni silobran

A

pomeni, da si namišljaš

362
Q

kaj je SUBSTITUIRANA škoda

A

pri skrajni sili, ker povzročitelj škode odvrača nevarnost in pri tem povzroči škodo

pomeni nadomestno škodo, torej drugo škodo, ki nastane zaradi odvračanja nevarnosti namestno prvotne škode, ki ne nastane

363
Q

izključitev nedopustnosti škodljivega dejstva in škode

A
  • silobran
  • privolitev oškodovanca
    -posegi državnih oragnov
    -dobrovermo dajanje informacij
  • dovoljena samopomoč
364
Q

kaj je silobran

A

neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad oz odgovor nekoga na istočasen proiptavni napak

365
Q

vrste silobrana, ko se ne povrne škoda

A
  • putativni (nekdo si namišlja)
  • prekoračen
366
Q

kakšna mora biti privolitev oškodovanca, da se izključi nedopustnost škodljivega dejstva in škode

A
  • privolitev mora biti ZAVESTNA in DOPUSTNA, nično je privoliti v zakonsko prepovedano dejanje
367
Q

kaj je nedovoljena samopomoč

A

pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi nevarnost. biti mora NEPOSREDNA NEVARNOST in NUJNOST ZAŠČITE, način odraščanja mora ustrezati okoliščinam

368
Q

kaj je substituirana škoda

A

tisti, ki škodo povzroči v skrajni sili ne bo odškodninsko odgovoren, ker je on odvračal neko škodno nevarnost in imamo možnost zahtevati bodisi od tistega, ki je povzročil nevarnost bodisi od tistega, od katerega je bila nevarnost odvrnjena vendar samo do višine koristi

369
Q

kaj spada pod substituirano škodo

A
  • skrajna sila
  • odvrnitev škode od drugega
  • posegi upravnih organov
  • zakoniti interes posameznika ali skupnosti
370
Q

kaj je s skrajn silo pri subsittuirani škodi

A

nekdo povzroči škodo, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil neposredno pretečo nevarnost, škodo povrne nek substitut in ne tisti, ki je škodo povzročil

371
Q

na kakšna načina je možna premoženjska škoda

A
  • navadna škoda
  • izgubljen dobičel
372
Q

kaj je navadna škoda

A

zmanjšanje premoženja in uničenje določenega premoženja

373
Q

kaj je izgubljen dobiček

A

preprečitev povečanja premoženja in izpad pričakovanega premoženja

374
Q

kako je možna nepremoženjska škoda

A
  • telesne bolečine
  • duševne bolečine
  • strah
  • ukrnitev ugleda pravne osebe
375
Q

kakšna je lahko bodoča škoda

A
  • premoženjska (izgubljen dobiček in zaslužek, izguba preživljanja ali podpore..)
  • nepremoženjska (duševne bolečine zaradi skaženosti, izgube bližnjega… poznamo kontinuirano in samostojno)
376
Q

kaj je nova škoda

A

škoda, ki izvira iz škodnega dgodka, v zvezi s katerim je bila že prisojena pa v času sojenja ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg.
oškodovaanec zahteva povračilo odškodnine v novem postopku

377
Q

razlika med novo in bodočo škodo

A

nova škoda, nastane po sklenitvi poravnave ali sodbe in je ni bilo mogoče predvideti ob sklenitvi poravnave li sodbe, medtem ko bodoča škoda že nastaja ob sklenitvi poravnave oz. v času izdaje sodbe, in se torej pričakuje, da bo trajal tudi v prihodnosti

378
Q

kaj je latentna oz skrita škoda

A

škoda, ki se pokaže šele dalj časa po škodnem dogodku (npr. azbestoza)

379
Q

kaj je neposredna škoda

A

škoda, ki nastane ob samem škodnem dogodku (npr. voznik se zaleti v elekrični drog in ga podre, iskre padejo na senik in zgori kmetija)

380
Q

kaj je posredna škoda

A

škoda, ki ne nastane neposredno s samim škodnim dogodkom, temveč je posledica neposredno nastale škode.

381
Q

kaj so posredni oškodovanci

A

osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine

382
Q

kako delimo posredne oškodovance

A
  • bližnji - zakonec, otroci in starši ( primer smrti in težje invalidnosti)
  • bratje, sestre in zzp (pogoj - trajnejše življenjska skupnost)

ožji morajo dokazati le konkretno obliko nepremoženjske škode, ostali pa tudi tžs

383
Q

kako delimo škodo glede na čas

A
  • pretekla škoda (škoda, ki ne obstaja več zaradi povrnitve odgovorne osebe, ni nujno, da je s tem oškodovancu povrnjena vsa škoda, ker mu je v vmesnem času lahko nastala škoda zaradi neuporabe stvari)
  • obstoječa škoda ( škoda, ki obstaja v času, ko stranka zahteva odškodnino)
    bodoča škoda (glede na čas, na katerega se odmerja je lahko negotova ali gotova)
384
Q

kaj spada pod premoženjsko škodo

A
  • navadna škoda
  • izgubljen dobiček
385
Q

kaj spada pod navadno škodo

A
  • zmanjšanje premoženja oškodovanca
386
Q

kaj je zmanjšanje premoženja

A
  • zmanjšanje vrednosti vsake premoženjske pravice
  • izguba denarja ali uničenje stvari, kraja pravic intelektualne lastnine
387
Q

kaj je izgubljen dobiček

A

dobiček, ki ga bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči

388
Q

kaj je izguba zaslužka

A

premoženjska škoda, ki se kaže kot razlika med dohodkom, ki bi ga oškodovani prejemal, če ne bi bilo poškodbe in tistim, kar prejema.

389
Q

pri katerih drugih primerih mora poškodovalec povrniti premoženjsko škodo

A
  • stroški za zdravljenje in pogreb
  • škoda zaradi izgube preživljanja oz izguba podpore (denarna renta)
  • izgubljen zaslužek zaradi trajne nezmožnosti (denarna renta)
  • premoženjska škoda pri žalitvi časti al širjenju neresničnih terjatev
390
Q

kako delimo nepremoženjsko škodo

A
  • pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere se lahko zahteva denarna odškodnina (denarna satisfakcija)
  • druge pravno priznane oblike nepremoženjske škode (nedenarna satisfakcija)
391
Q

kaj sodi med oblike nepremoženjske škode

A
  • pretrpljene in bodoče telesne bolečine
  • pretrpljene in bodoče duševne bolečine
  • primarni in sekundarni strah
  • okrnitev ogleda ali dobrega imena pravne osebe
392
Q

kaj spada pod pretrpljene in bodoče duševne bolečine

A
  • zmanjšanje življenjske aktivnosti
  • skaženost
  • razžalitev dobrega imena in časti
  • okrnitev svobode
  • okrnitev osebnostne pravice
  • smrt bližnjega in težja invalidnost bližnjega
  • kršitve dostojanstva
393
Q

posebne oblike škode

A
  • hedonistična škoda
  • okoljska škoda
394
Q

kaj je hedonistična škoda

A

izguba užitka kot oblika nematerialne škode in je pravno priznana
npr. pravica užitka na počitnicah, na dopustu

395
Q

kaj je okoljska škoda

A

posebna oblika, ki ni urejena v OZ. ni tradicionalna oblika škode.
gre za škodo povzročeno okolju

je večja škoda, povzročena posebnim delom okolja. pomembno je načelo preventive, načelo previdnosti in načelo odgovornosti povzročitelja

396
Q

kako se deli strah

A
  • primarni strah
  • sekundarni strah
397
Q

kaj je primarni strah

A

strah, ki ga oškodovanec pretrpi ob škodnem dogodku

398
Q

kaj je sekundarni strah

A

strah, ki nastane pozneje med zdravljenem

399
Q

kako se lahko povrne (ne)premoženjska škoda

A
  • preventivni zahtevki (varstvo pred posegi, civilna kazen)
  • odškodnina za premoženjsko škodo (resittucija, institucija in ekvivalenca)
400
Q

katere preventivne zahtevke poznamo pri (ne)premoženjski škodi

A
  • varstvo pred posegi
  • civilna kazen
401
Q

kakšno varstvo pred posegi poznamo

A

ACTIO POPULARIS, ko grozi nevarnost in lahko zahteva, da se nevarnost odstrani - ODSTRANITVENI ZAHTEVEK

402
Q

Kaj je civilna kazen

A

zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic, zahtevek ni vezan na škodo ampak zgolj na poseg v osebnostne pravice, zahtevek da se to preneha, dokažeš poseg škode pa ti ni treba

403
Q

katere odškodnine za premoženjsko škodo poznamo

A
  • restitucija
  • institucija
  • ekvivalenca

oškodovalec se lahko odloči in zahteva povrnitev v prejšnje stanj, če pa to ni mogoče lahko sodišče odloči, naj nekdo plača oškodovancu primarno denarno odškodnino

404
Q

kaj je restitucija

A

vzpostavitev prejšnjega stanja, lahko opravi oškodovanec ali oškodovalec in zahteva povrnitev

405
Q

kaj je institucija

A

nekdo naredi nekaj, da prepreši nastanek nadaljne škode

406
Q

kaj je ekvivalenca

A

denarna odškodnina za premoženjsko škodo, upošteva se tudi bodoča

407
Q

načelo popolne odškodnine oz. reparacije

A

s povrnitvijo premoženjske škode bi moral biti oškodovanev postavljen v položaj, ki bi obstajal, če do škodnega dogodka ne bi prišlo

408
Q

kaj je načelo compensato lucri cum damno

A

odškodnina ne sme presegati dejanske škode

409
Q

kdaj se lahko zmanjša odškodnina s strani sodišča

A
  • slabo premoženjsko stanje odgovorne osebe
  • oškodovalec škodo povzroči, ko je delal v oškodovančevo korist
410
Q

kateri dve načeli se uporabljata pri povrtnitvi škode pri poslovnih obveznostih, ampak tudi za neposlovne obveznosti

A
  • compensatio lucri cum damno
  • duty to mitigate
411
Q

povrnitev nepremoženjske škode

A
  • satisfakcija (pravična denarna odškodnina) po načelu objektivne pogojenosti (razpon odškodnine) in načelu individualizacije (kaj pomeni prizadeta dobrina posamezniku)
  • druge oblike (npr. opravičilo, objava sodbe, nedenarni načini
412
Q

način odmere nepremoženjske škode

A

kriterij za odmero satisfakcije
- načelo individualizacije- načelo objektivne pogojenosti

413
Q

načelo objektivne pogojenosti

A

nekdo, ki ima poškodbo roke, se gleda to v nekem razponu, kako se bo priznala odškodnina. upoštevamo, kaj je namen te odškodnine

414
Q

kaj je načelo individualizacije

A

gledamo na to, kaj pomeni ta prizadeta okončina posamezniku. ugotavlja se dejansko stanje primera in uporablja se materialno pravo

415
Q

kaj je čista denarna terjatev za povrnitev škode

A

takšna denarna terjatev, ki je zneskovno opredeljena že od njenega nastanka dalje

416
Q

kaj je nečista denarna terjatev

A

tista, katere višina se ugotavlja po cenah v času sojenja

417
Q

kaj je vzročna zveza

A

zveza med škodljivim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo.

predstavlja zvezo med škodljivim ravnanjem (vzrok) in nastalo škodo (posledica)

418
Q

kdo nosi dokazno breme pri vzročni zvezi

A

dokazno breme nosi oškodovanec, ki mora dokazati nastalo škodo ter dejstvo, da škod aizvira iz škodnega ravnanja odgovorne osebe

419
Q

teorije naravne vzročnosti

A
  • toerija sine qua non
  • teorija o konkurirajoči vzročnosti
  • teorija o kumulativni vzročnosti
  • teorija o alternativni vzročnosti
420
Q

kaj je teorija sine qua non

A

vzrok so okoliščine brez katerih posledica ne bi mogla nastati

421
Q

kaj je teorija o konkurirajoči vzročnosti

A

če 2 lovca streljata in eden drugega ustreli v glavo, drugi pa v srce. si konkurerata

422
Q

kaj je teorija o kumulativni vzročnosti

A

seštevajo se vzroki, škodo povzroči več storilcev in vsako dejanje zase ne bi imelo škodne posledice

423
Q

kaj je teorija o alternativni vzročnosti

A

več oseb sodeluje pri povzročitvi škode in ni možno ugotoviti, kdo jo je dejansko povzročil

424
Q

teorije o pravno relevantni vzročnosti

A
  • teorija ratio legis
  • teorija adekvatne vzročnosti
  • teorija predvidljivosti
425
Q

kaj je teorija ratio legis

A

vzrok je kršitev nekega pravnega predpisa, neke norme

426
Q

kaj je teorija adekvatna vzročnosti

A

tisto nedopustno škodljivo dejstvo se šteje za vzrok, kjer je posledica v zvezi z vzrokom in ni abnormalna

427
Q

kaj je teorija predvidljivosti

A

stranka naj vedno odgovarja za bližnje posledice (direktno škodo), za bolj oddaljene pa le, če so ti predvidljivi

428
Q

katere teorije vzročne zveze poznamo

A
  • teorija sine qua non (teorija o naravni vzročnosti)
  • teorija ratio legis
  • teorija adekvatne vzročnosti
  • teorija o jajčni lupini
429
Q

teorija sine qua non - teorija o naravni vzročnosti

A

kot vzrok upošteva vsako okoliščino, brez katere do nastanka škodljive posledice ne bi prišlo

430
Q

kdaj ne moremo uporabiti teorije sine qua non

A
  • če ima škodljivo ravnanje še hujšo oz drugo posledico
  • če med škodljivim ravnanjem in posledico delujejo še drugi dejavniki
431
Q

teorija ratio legis vzročne zveze

A
  • NEPOSLOVNIH odškodninskih obveznosti kot pravno upoštevni štejejo samo tisti vzroki ( aktivna oz. pasivna ravnanja), ki obenem pomenijo kršitev pravnih norm in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke
  • POSLOVNE odškodninske obveznosti pa se primarno upošteva pogodbena volja strank
432
Q

teorija adekvatne vzročnosti

A

ali je določena posledica glede na vzrok pričakovana, običajna oz normalna

stranka naj bi odgovarjala samo za normalne posledice svojega ravnanja, za posledice, s katerimi mora računati, da utegnejo nastati

433
Q

teorija o jajčni lupini

A

upoštevati je treba, da obstaja pravno relevantna vzročna zveza in da ni deljene vzročnosti, če se zaradi škodnega dogodka manifestirajo degerativne spremembe, ki so bile doslej neme, in ki se drugače pri oškodovancu ne bi pojaile

434
Q

kriteriji za ugotavljanje obstoja vzročne zveze

A
  • če brez škodlljivega ravnanja ne bi bilo dogodka, ki je povzročil posledico (škodo), potem je vzročna zveza podana
  • treja je upoštevati primarno, če pravo določa kaj je vzrok in se vključujejo še različni vzroki
  • končna posledica ne msme biti tako absurdna, če pravo ne ddoloča kaj je vzrok, ugotavljamo, da posledica v takšni situaciji ni povsem nenormalna
435
Q

katere so predpostavske odškodninske obveznosti

A
  • škodljivo dejstvo (nedopustnost/protipravnost)
  • nedopustna škoda
  • vzročna zveza
  • odgovornost
436
Q

kaj mora oškodovanec pri subjektivni odgovornosti dokazati?

A
  • protipravnost ravnanja
  • pravno proznano škodo
  • vzročno zvezo med njima
437
Q

kako je s dokaznim bremenom pri subjektivni odgovornosti

A
  • dokazno breme je obrnjeno in se mora povzročitelj razbremeniti, tako da dokaže, da krivda ni podana
  • krivda povzročitelja se domneva
  • domneva se le njnižja stopnja krivde (lahka malomarnost)
  • ko je zahtevana kvalificirana oblika krivde, pa je dokazno breme na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna oblika krivde
438
Q

kaj je potrebno dokazati pri objektivni odgovornosti

A

uporaba oz delovanje nevarne stvari ali dejavnosti ter nedopustno škodo v tej zvezi

439
Q

kakšna izodbojna domneva je pri objektivni odgovornosti

A

domneva, da je nevarna stvar oz dejavnost za nastalo škodo

odgovorna oseba lahko svojo razbremenitev dokaže tako, da izpodbije domnevo vzročne zveze ai pa dokaže katerega izmed treh razbremenilnih razlogov

440
Q

kakšni so razbremenilni razlogi pri objektivni odgovornosti?

A

odgovorna oseba mora dokazati, da je bil vzrok za škodo zunaj njene sfere z elementi kvalificiranega naključja (torej moglo je iti za nepričakovan, neodvrnljiv oziroma neizogiben vzrok)

441
Q

razlika med objektivno in subjektivno odgovornostjo

A

objektivna domneva se že predpostavka vzročne zveze, pri subjektivni pa se domneva lahka malomarnost, krivde ni potrebno pri tej dokazovati. pri objektivni mora oškodovanec dokazati škodljivo dejstvo in škodo, pri subjektivni pa vse predpostavke.

442
Q

razlika med odgovornostjo in sposobnostjo?

A

če stranka ni sposobna, je pa odgovorna, ne odgovarja ona mpak nekdo drug (npr. starši za otroka)

443
Q

kdaj se odgovarja subjektivno?

A

kadar nekdo drugemu povzroči škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde

444
Q

kdaj se odgovarja objektivno

A

za škodo iz stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo

445
Q

kakšne posebne vrste odgovornosti poznamo

A
  • odgovornost staršev
  • delodajalca za delvca
  • proizvajalcev za napako
  • razmerja med imetniki
  • imetnikom do tretjih
446
Q

kaj je producentska odškodninska odgovornost

A

za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, k se z njo ukvarja

447
Q

kakšne dve vrste odgovornosti proizvajalca poznamo

A
  • stvar ima napako za katero ne ve - Objektivna odgovornost
  • nevarne lastnosti stvari - subjektivna odgovornost
448
Q

kaj je refleksna škoda

A

gre za objektivno odgovornost, do nje je upravičen vsak, ki mu nastane škoda v zvezi s proizvodom. proizvajalec se lahko razbremeni le z razlogi, ki pridejo v upoštev pri objektivni odgovornosti

449
Q

kakšno odgovornost ima proizvajalec, če je stvar nevarna

A

na nevarnost mora opozoriti. lahko se odškoninsko razbremeni, če je ustrezno označil izdelek, zato gre za subjektivno odgovornost

450
Q

kaj je deliktna sposobnost

A

sposobnost osebe prevzeti odgovornost za škodo

451
Q

kdaj postane fizična oseba popolno deliktno sposobna

A

z dopolnjenim 14 letom, če ne obstajajo razlogi za nerazsodnost (dokazati jih mora povzročitelj škode ali njegov zastopnik - izpodbojna domneva o razsodnosti)

452
Q

kaj je pogoj za krivdno sposobnost povzročitelja škode

A

razsodnost

453
Q

zakaj se pri objektivni odgovornosti ne sprašujemo o deliktni sposobnosti odgovorne osebe

A

ker za kvazidelikte ni pomembna razsodnost odgovorne osebe

454
Q

odgovornost staršev za otroke

A

do 18 leta odgovarjajo za otroke.
od 7-18 - subjektivno, imajo eskulpacijske razloge
do 7 - odgovarjajo za škodo povzročeno drugemu, razen če dokažejo, da je škodo nastala brez njihove krivde

455
Q

odgovornost nerazsodne osebe za škodo povzročeno drugemu

A

ne odgovarja

456
Q

posebna odgovornost staršev

A

gre za odgovornost staršev, ko otrok ni v njihovem varstvu, vendar je vzrok njegove kršitve v slabi vzgoji, slabem vzgledu itd

457
Q

kako je z odgovonorstjo, če ti škodo povzroči nekdo, ki ni razsoden?

A

uporablja se odgovornost iz pravičnosti (oškodovalcu ali staršem se naloži primerna odškodnina)

458
Q

kako je z odgovornostjo, če se povzročitelj sklicuje na prehodno nerazsodnostjo

A

poleg nerazsodnosti mora dokazati tudi, da v takšno stanje, ni prišel po lastni krivdi (institut actio libera in causa)

459
Q

ima pravna oseba svojo odgovornost

A

ne, ima jo po svojih organih. odgovarja za škodo, ki jo je njen organ povzročil tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi s opravljanjem svojih funkcij

460
Q

kako odgovarjajo pravne osebe

A

po objektivni odgovornosti. odškodninska odgovornost se presoja preko pravne sposobnosti in organov pravne osebe. odgovarjajo s skrbnostjo dobrega gospodarja

461
Q

kako je z deliktno sposobnostjo pravne osebe

A

deliktno sposobnost ima, če organi oz njihovi člani naredijo delikt v funkciji organa pravne osebe (odgovarja, ker organ nastopa kot ego in ne kot alter ego)

462
Q

kaj je krivdna odgovornost

A

odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoliščine, da je škoda nastala brez njihove krivde. povzročitelj se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni kriv.

463
Q

kateri dve obliki krivde poznamo

A

naklep (namen) in malomarnost

464
Q

kakšna mora biti malomarnost, da zadostuje za nastanek odškodninske odgovornosti

A

lahka malomarnost, omogoča oškodovancu povrnitev celotne nastale škode in ne pomeni kaznovanja povzročitelja

465
Q

kaj je naklep

A

oškodovanec namenoma povzroči škodo

466
Q

kako delimo naklep

A
  • direktni
  • eventualni
  • potencialni
467
Q

kaj je direktni naklep

A

storilec ve za škodljivo posledico, vendar kljub temu hoče doseči to posledico

468
Q

kaj je eventualni naklep

A

storilec privoli v škodljivo posledico

469
Q

kaj je potencialni naklep

A

storilec želi doseči posledico iz posebej nizkotnih nagibov

470
Q

kako se presoja naklep

A

po konkretnih merilih, ugotavljamo ga pri storilcu samem

471
Q

kaj je malomarnost

A

manjša stopnja krivde, presojamo jo po abstraktnih merilih (ugotavljamo, kako mora ravnati oseba, ki ima bistveno enake lastnosti kot storilec)

472
Q

kako delimo malomarnost

A
  • (ne)zavedna malomarnost
  • huda, navadna in lahka malomarnost
473
Q

kaj je nezavedna malomarnost

A

storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar bi se jih moral zavedati

474
Q

kaj je zavedna malomarnost

A

storilec se zvaeda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar misli, da se ji bo lahko izognil

475
Q

kaj je posebna malomarnost (culpa levis)

A

tako skrbno morajo ravnati samo posebni ljudje, od njih se pričakuje večjo skrbnost (zdravniki)

476
Q

kaj je navadna/običajna malomarnost

A

krši se skrbnost, ki se pričakuje od navadne/neke povprečne osebe, kako bi ravnala v tej situaciji. običajno ravnanje

477
Q

kaj je mala malomarnost

A

upošteva se kot ovira za izključitev objektivne odgovornosti

478
Q

kaj je posebna krivda

A

stranka, ki ni storilec lahko odgovarja kot storilec, če j epri nastanku posledice sodeloval kot pomagač ali napeljevalec. zakon v teh primerih določa NEPOSREDNO VZROČNO ZVEZO

479
Q

kaj je posredna krivda

A

gre za solidarno odgovornost oz. nerazdelno odgovornost. ko več oseb povzroči škodo. oškodovanec lahko od vsakega zahteva povračilo celota ali del. če plača en za vse, ima na voljo regresni zahtevek od ostalih

480
Q

ali se krivda povzročitelja domneva?

A

da, vendar samo lahka malomarnost, če pa je potrebna kvalificirana oblika krivde, pa je na strani oškodovanca trditveno in dokazno breme, da je podana takšna krivda

481
Q

kaj mora dokazati oškodovanec pri krivdni odgovornosti

A
  • protipravnost ravnanja
  • pravno priznano škodo
  • vzročno zvezo med njima
482
Q

kako je z dokazovanjem krivde pri krivdni odgovornosti

A

dokazno breme je obrnjeno in povzročitelj se mora razbremeniti tako, da dokaže, da krivda ni podana.

obligacije (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions