ŠPANIJA MED VOJNAMA Flashcards
Španija med 1918 do 1923
• Prihaja do razprtij med levo in desno oblastjo (eni sprejemajo nekja, drugi zavrnejo)
• Ni bila vključena v 1. svetovno vojno
• Čutila malo gospodarsko krizo po vojni
• 1918 je bila ustavna (parlamentarna) monarhija in na čelu je kralj.
• 1918-1919 prihaja do revolucionarnih vrenj (zaradi dogajanja v drugih državah, Rusija) —> stavke delavcev, kaotično stanje
• Veliko moč v državi je imela vojska, katoliška cerkev (imajo ogromno posesti, največji lastnik zemlje v Španiji) in bogati (veleposestniki, industrijalci).
• Meščanski sloj in delavci niso zadovoljni s kraljevino in si prizadevajo za to, da bi Španija postala republika
• Krize so razlog za vzpon diktatur
1923
• 1923 je španski poveljnik Primo de Rivera je s pomočjo kralja izvedel državni udar.
državni udar 1923, čas do 1929
o Zgled mu je bil Mussolini. Uvede se diktatura, ki je bila podobna tisti v fašistični Italiji. Pri vladanju je imel podporo pri Cerkvi. Ukinejo parlament (cortez). Cilj je bil, da v državi pomirijo vrenja —> socialne težave pomirijo s socialnimi reformami. Ni upeljal zemljiške reforme (veleposestniki so bili premočni, da bi jim vzeli zemljo). Organiziral je sindikat (da bi pomagali delavcem) in v Španiji zaznamo korporacije (korporativizem).
o 1929 dobijo ustavo, s katero dovoljene so politične svobodščine. Država je bila katoliška in korporativna. Ta ustava je bila oktroirana oziroma vsiljena, ker ni bila sprejeta s strani parlamenta.
1931
• 1931 dovolijo volitve (najprej občinske) —> konec diktature. Na volitvah zmagajo republikanci. Pride do boja oziroma konflikta med levo in desno opcijo. Kralj in Primo de Rivera zapustita Španijo. Španija postane republika. ko se je oblast spremenila imamo novo ustavo (december 1931) po kateri je država demokratična republika. Cerkev je ločena od države. Cerkev ni imela več vpliva na šole. Prva stvar, ki se jo vlada loti je odvzem veleposesti Cerkvi.
reforme leta 1931 (4)
o Socialne reforme
o Agrarne reforme
o Katalonija dobi avtonomijo
o Baski dobijo več pravic
1933
• Veleposestniki so nezadovoljni in 1933 dosežejo odstop vlade. Na volitvah 1933 zmaga desnica.
1934
• Desnica ukine reforme republikanske vlade (Baskom odvzamejo pravice, Kataloniji odvzamejo avtonomijo). Cerkvi vrnejo zemljo. Levi se uprejo desnim. Pride do tega, da se levi povežejo v ljudsko fronto (kot v Franciji, več strank v eno) in organizirajo vsesplošno stavko oktobra 1934.
o Levi se zavzemajo za pomilostitev političnih nasprotnikov, večjo demokratizacijo (tudi pri vojski) in agrarno reformo (odvzet veleposestnikom in razdeliti med kmete).
1936
• Februar 1936 se razpišejo nove volitve. Na teh volitvah zmaga ljudska fronta. Republikanci ponovijo reforme iz leta 1931. nepriljubljenost na strani desničarjev. Znotraj prihaja do razprtij tudi znotraj vlade, kar so desničarji (fašistična stranka Falanga) izkoristili.
o Spet prihaja do uporov
o Desničarji se še bolj organizirajo (krepijo oborožene sile)
o Fašistična ideologija
• 17. julija 1936 pride do državnega udara (puč) pod vodstvom oficirjev. Na čelu je Francisco Franco. Podpirajo jih bogati (veleposestniki, industrijalci, katoliška Cerkev).
• Cilj je bil priti do Madrida in odstranit republikansko vlado
• Vlada ljudske fornte je začela razdeljevati orožja civilistom. Začne se državljanjska vojna v Španiji (torej 19. julija 1936).
začetek državljanske vojne
• Španija je bila razdeljena na 2 dela
• Pučisti so obvladovali tretjino Španiji (jugozahodni in severozahodni del Španije)
• Republikanci obvladovali 2/3 Španij
• Evropa razglasi nevtralnost (Velika Britanija in Francija sta bili res nevtralni in se ne vmešavata)
• Konec avgusta 1936 so v Londonu ustanovili odpor za nevmešavanje (glavni Velika Britanija in Francija). Sklep je bil prepoved izvažanja orožja v Španijo. To podpišeta tudi Nemčija in Sovjetska zveza, ki kljub temu pomagata Sovjetska zveza republikancem in Nemčija fašistom. Kljub podpisom je orožje in vojaki prihajajo na ozemlje Španije
• Prihajajo številni prostovoljci, tudi iz Jugoslavije
• Največja pomoč (tudi z orožjem) pride iz Nemčije.
• Nemčija in Italija sta bili državi, ki sta takoj priznali pučistično vlado.
• Oktobra 1936 Portugalska prekine stike s Španijo in ne priznajo pučistične vlade (nočejo se vmešavati v dogajanje v Španiji).
• Slikar Pablo Picasso prikaže Guernico (prvi množični napad z letali nemške divizije na civiliste). Prikaže simbol nesmiselne vojne in trpljenja civilistov.
potek vojne 1936-1937
• Več faz —> cilj je bil priti do Madrida in odstraniti republikansko vlado
• Osvoji nekaj ozemlja na jugovzhodu, eni prodirali iz Maroka pred Toleda
• Novembra 1936 se ustavijo pred Madridom (po zaslugi prostovoljcev) —> neuspešno obleganje
• Vlada se je preselila v Valencio
• Marca 1937 začne nov vojaški napad —> cilj je Madrid —> neuspešno
• Center delovanja nacionalistov na severu do oktobra 1937
• Vzporedno potekajo pogajanja v Društvu narodov in v odboru za neumešavanje —> zavzemli za konec vojne
• Tehtnica se že takrat nagiba na stran fašistov/nacionalistov
potek vojne 1938
• Do konca leta 1938 lahko govorimo o uspehu nacistične vojske, ki je tudi pripravljala novo večjo ofenzivo
• Marca 1938 so Francove enote bombardirale Barcelono in Valencio
o V tem letu je Franco v prednosti zaradi Nemčije
potek vojne 1939
• 28. marca 1939 pride v Francove roke Madrid
• 29. marca 1939 zavzamejo še Valencio
• Konec španske državljanjske vojne —> uradno se vojna konča z zavzetjem mest 1. aprila 1939
konec vojne
• Republikanci: veliko jih je pobegnilo, Franco ima čistke —> počisti španijo republikancev
• Diktatura do 1975 (imel že nasledstvo, toda naslednika ubijejo) —> Španija kasneje vstopi v Evropsko unijo
zakaj poraz republike
Zunanje politične okoliščine, pomoč Nemčije in Italije, notranje politično razprtje znotraj strank (Ljudska stranka)
