Sodelovanje več oseb v pravdi

Question 1

kaj je sosporništvo?

Answer 1

gre za nastopanje več oseb v civilni pravdi na strani tožnika ali toženca, gre za subjektivno kumulacijo (združevanje procesnih subjektov na strani strank)

Question 2

kdaj lahko pride do materialnega sosporništva?

Answer 2

-sosporniki so glede na sporni predmet v PRAVNI SKUPNOSTI
- pravice in obveznosti sospornikov se opirajo na ISTO DEJANSKO IN PRAVNO PODLAGO (idem factum, idem ius)
- gre za SOLIDARNA TERJATVE ali SOLIDARNE OBVEZNOSTI

Question 3

kako se toži vse materialne sospornike?

Answer 3

na sodišču, ki je pristojno za enega izmed njih (forum attractionis)

Question 4

kakšni so pogoji za formalno sosporništvo?

Answer 4

• predmet spora so zahtevki oz obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno ali dejansko ali pravno podlago (simile factum, simile ius)
• če velja stvarna ali krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in vsakega toženca

Question 5

je formalno sosporništvo vedno navadno?

Answer 5

ja

Question 6

kaj je navadno sosporništvo

Answer 6

to je mogoče, kadar se lahko za vsakega sospornika različna sodba.

Question 7

kaj so značilnosti navadnega sosporništva

Answer 7

• vsak sospornik je samostojna stranka
• solidarne obveznosti vedno porajajo navadno sosporništvo

Question 8

kaj je enotno sosporništvo

Answer 8

gre sosporništvo, ki je možno le, če je možno zoper vse sospornike izdati enako sodbo

Question 9

kaj so značilnosti enotnega sosporništva?

Answer 9

• dejanja sospornikov učinkujejo tudi za sospornike
• vodi se enoten postopek

Question 10

kaj je načelo najugodnejšega dejanja

Answer 10

• upošteva se v primeru različnih pravdnih dejanj enotnih sospornikov
• pripoznanje enega, zanikanje drugih
• pasivnost enega/aktivnost drugega

sodišče bo vzelo v obravnavo tisto, kar je aktivno in najbolj ugodno za vse

Question 11

materialno sosporništvo pri zavarovalnici in povzročitelju škode

Answer 11

ta se štejeta za NAVADNA sospornika, zavarovalnica odgovarja za povzročitelja na podlagi obveznega zavarovanja

Question 12

do kdaj lahko enotni sospornik opravi procesno dejanje, če se izečejo roki za sospornike ob različnem času?

Answer 12

dokler se ne izteče rok za zadnjega enotnega sospornika

Question 13

ali lahko posamezen enotni sospornik umakne tožbo in kako to učinkuje na druge sospornike?

Answer 13

lahko jo umakne, ne vpliva na druge enotne sospornike.

Question 14

kakšno je lahko materialno sosporništvo

Answer 14

navadno ali enotno

Question 15

kdaj je materialno sosporništvo enotno?

Answer 15

kadar gre za sospornike, ki so glede na sporni element v pravni skupnosti

Question 16

kaj je nujno sosporništvo?

Answer 16

za tega gre, kadar morajo vsi sosporniki nastopati v procesu na aktivni ali pasivni stranki, ker sicer v procesu ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana stranka

Question 17

primeri nujnega sosporništva?

Answer 17

• takonca gleede skupnega premoženja
• sodediči pred delitvijo zapuščine…

Question 18

zakaj ni možno nujno sosporništvo na aktivni strani?

Answer 18

nikogar ne moreš prisiliti, da si ustvarja stroške

Question 19

kaj je zakonito sosporništvo?

Answer 19

če ZPP ali kakšen drug zakon določa, da lahko na aktivni ali pasivni strani nastopa v pravdi le več oseb in so te osebe sosporniki. tukaj ni treba ugotoviti, ali so podani pogoji za materialno ali formalno sosporništvo

Question 20

kaj je glavna intervencija

Answer 20

nekdo v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri že teče pravda med drugimi, lahko toži pri sodišču, pri katerem teče pravda, obe stranki z eno tožbo, dokler ni postopek pravnomočno končan.

spada pod zakonito sosporništvo

Question 21

tožba proti glavnemu dolžniku in poroku

Answer 21

gre za zakonito sosporništvo na pasivni strani

poroka obveznost je subsidiarna

Question 22

kaj je eventualno sosporništvo

Answer 22

tožnik uveljavlja svoj zahtevek proti več tožencem tako, da zahteva, da naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prejšnjemu tožencu

Question 23

kdaj je eventualno sosporništvo dovoljeno?

Answer 23

dovoljeno je, če:
- uveljavlja tožnik proti vsakemu tožencu isti zahtevek ali
- uveljavlja tožnik proti posameznim tožencem različne zahtevke, ki so v medsebojni zvezi, pri čemer je isto sodišče stvarno in krajevno pristojno za vsak zahtevek

Question 24

kdaj tožnik uporabi eventualno sosporništvo?

Answer 24

kadar dejansko ali pravno ni jasna pasivna legitimacija

Question 25

kdaj gre za začetno sosporništvo?

Answer 25

kadar v začetku pravde nastopa na aktivni ali pasivni strani več oseb

Question 26

kdaj gre za naknadno sosporništvo?

Answer 26

za to gre, kadar se do konca obravnave:
- tožniku pridruži nov tožnik
- se tožba razširi na novega toženca, ki v to privoli

Question 27

kdaj je dovoljeno naknadno sosporništvo?

Answer 27

kadar obstajajo pogoji za materialno ali formalno sosporništvo

Question 28

kdaj so povzročitelji škode formalni sosporniki?

Answer 28

takrat kadar so škodo povzročili neodvisno drug od drugega oz. je škoda nastala iz dveh ali več dogodkov

Question 29

kaj je glavna intervencija?

Answer 29

kdo v celoti ali deloma zahteva stvar ali pravico, o kateri že teče pravda med drugimi, lahko toži pri sodišču, pri katerem teče pravda, obe stranki z eno tožbo vse do takrat dokler postopek ni pravnomočno končan

Question 30

kakšen je intervencijski učinek?

Answer 30

• sodišče lahko zdrži obe ali prekine glavno pravdo in počaka na razrešitev intervencijske pravde
• če v intervencijski pravdi ugodi zahtevek - zahtevek v glavni zavrne

Question 31

kaj je stranska intervencija?

Answer 31

stranski intervient se med potekom pravde pridruži eni od strank, ker ima pravni interes, da stranka v pravdi zmaga

Question 32

kaj je predpostavka stranske intervencije?

Answer 32

poseben intervencijski interes, ki ga mora intervient izkazati

Question 33

kdaj je podan intervencijski interes?

Answer 33

kadar je intervient s stranko v materialnopravnem razmerju, tako da lahko sodba (ne)posredno vpliva na njegov pravni položaj

Question 34

kdaj pride do intervencijskega spora?

Answer 34

kadar intervientu stranka izpodbija pravico intervencije

Question 35

kdaj se lahko stranski intervient pridruži stranki?

Answer 35

ves čas postopka, med postopkom na I. stopnji, v pritožbenem postopku, vse do pravnomočnosti

Question 36

kakšen je položaj intervienta v pravdi?

Answer 36

• pravdo mora sprejeti v takšnem stanju kot je, ko vstopi vanjo
• ptejejo le njegova aktivna dejanja
• dejanja lahko opravlja le v rokih, ki veljajo za stranko

Question 37

kaj je smisel intervencije?

Answer 37

intervient pomaga stranki glede razčiščevanja dejanskega stanja in obravnavanja pravnih vprašanj, da bi stranka uveljavila vse možne trditve, predloge in ugovore

Question 38

kaj je intervencijski efekt?

Answer 38

položaj, ko intervient stranki ne more očitati po zaključku pravde, da je slabo pravdala (exceptio mali procesus), tako da je sodba dejansko in pravno zanj neugodna

Question 39

kdo je sosporniški intervient?

Answer 39

če se pravni učinek sodbe razteza neposredno na intervienta, ima intervient pravno enak položaj kot enotni sospornik. pri enotnem sosporništvu ni vedno predpisano nujno sosporništvo

Question 40

kdo lahko imenuje prednika (nominatio auctoris)?

Answer 40

le toženec, kadar je posestnik stvari ali imetnik pravice ter trdi, da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu nekoga drugega. pozove ga, naj namesto njega stopi v pravdo

Question 41

do kdaj je mogoč poziv predniku?

Answer 41

poziv je mogoč najkasneje na glavni obravnavi, dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari

Question 42

kaj lahko stori imenovani prednik?

Answer 42

1- lahko vstopi v pravdo namesto prvotnega toženca
2. lahko ne vstopi v pravdo kljub pozivu
3. lahko ne nadomesti toženca, vendar nastopi kot stranki intervenient

Question 43

kateri drugi pravosodni organi se lahko udeležijo v civilni pravdi?

Answer 43

• državni tožilec
• državni pravobranilec
• družbeni pravobranilec

Question 44

v katerih vlogah nastopa državni tožilec?

Answer 44

kot:
- vlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti
- državni organ, ki se lahko izjavi o vsaki vloženi reviziji
- stranka

Question 45

v kakšnem roku lahko državni tožilec vloži zahteva za varstvo zakonitosti?

Answer 45

v 3 mesecih od pravnomočne sodne odločbe

Question 46

kdaj lahko državni tožilec loži zahtevo za varstvo zakonitosti

Answer 46

• kadar sodna praksa višjih sodišč ni skladna glede uporabe posameznih zakonov ali zakonskih določb
• kadar meni, da je posamezna sodna odločba nezakonita ali izdana v nezakonitem postopku

Question 47

kdaj se lahko državni tožilec izjavi o vsaki vloženi reviziji

Answer 47

sodišče I. stopnje pošlje izvod vsake revizije državnemu tožilcu, ki se lahko v 30 DNEH od vročitve o njej izjavi.

Question 48

kdaj je državni tožilec lahko stranka postopka?

Answer 48

vloži lahko tožbo za razveljavitev zakonske zveze, če je bila ZZ sklenjena v nasprotju z zadržki v javnem interesu

Question 49

kaj dela državni pravobranilec?

Answer 49

nastopa kot zastopnik države, državnih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe.
opravlja vsa procesna dejanja, ki jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec