procesna dejanja tožnika Flashcards

gre za podpoglavje GLAVNA PROCESNA DEJANJA V PRAVDNEM POSTOPKU

1
Q

kakšno strukturo in vsebino mora imeti tožba?

A

takšno, da je sodniku nedvoumno jasno in pokazano, kaj je zahtevek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

katero redno pravno sredstvo poznamo pri tožbi?

A

pritožba ali ugovor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

katera izredna pravna sredstva poznamo?

A
  • revizija
  • zahteva za varstvo zakonitosti
  • obnova postopka
  • tožba za razveljavitev sodne poravnave
  • tožba na razveljavitev arbitražne odločbe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kakšna procesna razpolaganja ima na voljo tožnik?

A

enostranska in dvostranska

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

katera so tožnikova enostranska procesna razpolagajanja?

A
  • tožba
  • sprememba tožbe
  • odpoved tožbenemu zahtevku (izda se sodba na podlagi, katere se tožbeni zahtevek zavrne)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

katera so tožnikova dvostranska procesna razpolagajanja?

A
  • umik tožbe
  • poravnava (poravnava med strankama, ki je sklenjena pred sodiščem)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj je tožba

A

tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo. tožnik z njo zahteva od sodišča, naj mu nasproti tožencu nudi pravno varstvo določene vsebine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kako se začne s tožbo pravdni postopek

A
  • z VLOŽITVIJO tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožencem in tožnikom
  • z VROČITVIJO tožbe se vzpostavi procesno razmerje med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

ali je lahko tožba pogojna? (vezana na nek pogoj)

A

ne, nikakor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je tožbeni petit

A

tisti del sodbe, ki vsebuje zahtevo za sodno varstvo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kakšno je temeljno pravilo tožbenega petita

A

glasiti se mora dobesedno tako, kot tožnik želi, da bi se glasil izrek sodbe (vedno so možni majhni popravki)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kako se kaže načelo stroge formalne legalitete?

A

v primeru toženčevega nesodelovanja je potrebno uporabiti prisilna sredstva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

katere vrst tožb poznamo

A
  • dajatvena (kondemnatorna)
  • ugotovitvena (deklaratorna)
  • oblikovalna (konstitutivna)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je dajatvena tožba

A

z njo tožnik od sodišča zahteva naj toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj DA, STORI, OPUSTI ALI DOPUSTI.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kaj je vsebina tožbenega zahtevka

A

obligacija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kako je s pravnim interesom pri dajatvenih tožbah

A

predpostavlja in ga ni treba dokazovati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

ali je uspeh dajatvenega zahtevka odvisen od zapadlosti tožbenega zahtevka?

A

da, nezapadli tožbeni zahtevek je potrebno zavrniti (izjema - preživninski zahtevek)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

katere posebne oblike dajatvene tožbe poznamo?

A
  • prepovedna tožba
  • dopustitev
  • storitev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj je prepovedna tožba

A

do nje pride tedaj, ko je nedopustno ravnanje roženca že prenehalo, vendar obstaja grožnja, da se bo ponovilo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj je posebna tožba pri dopustitvi

A

do nje pride tedaj, ko nedopustnega ravnanja toženca še ni bilo, vendar obstaja resna in konkretizirana grožnja, da bo do tega ravnanja prišlo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kaj je posebna tožb pri storitvi

A

do nje pride tedaj, ko je toženec dolžan opraviti neko konkretno opisano storitev, h kateri se je zavezal s podjemno pogodbo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj pomeni iura novit curia

A

gre za to, da mora sodišče poznati pravo.
je pravno načelo, po katerem mora sodišče poznati pravo tako dobro, da strankam tega ni potrebno dokazovati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

kdaj postane dajatvena sodba izvršilni naslov?

A

kadar postane pravnomočna in izvršljiva (potek paricijskega roka)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj je ugotovitvena tožba

A

z njo tožnik zahteva, da sodišče ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oz. (ne)pristnost listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz kakega razmerja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

kateri so pogoji za ugotovitveno tožbo

A
  • zahtevek še ni zapadel
  • pravni interes tožnika je izkazan (verjetnost)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kako je s pravnim interesom tožnika pri ugotovitveni tožbi?

A

potrebno ga je dokazati

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Ali je možna ugotovitvena sodba, če je zahtevek zapadel in je dajatvena sdoba možna

A

ne, ni dopustna, ker zanjo ni pravnega interesa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj je vmesna ugotovitvena tožba

A

gre za pravno sredstvo, kjer je odločitev v sporu odvisna od vprašanja o (ne)obstoju kakšnega pravnega razmerja, zato tožnik z njo poleg obstoječega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek o obstoju tega razmerja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj je lahko vsebina vmesnega ugotovitvenega zahtevka?

A

le obstoj neke pravice ali razmerja, katerega ugotovitev, bi lahko predstavljala vsebino samostojne ugotovitvene tožbe. nikakor pa to ne sme biti ugotovitev spornega dejstva

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj je oblikovalna tožba

A

z njo tožnik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo (preoblikovanje) določenega pravnega razmerja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

izpodbojni zahtevek za razveljavitev pogodbe se lahko uveljavlja s katerimi tožbami?

A

samo z oblikovalno tožbo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kako je s pravnim interesom pri oblikovalni tožbi?

A

domneva se

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

katere teorije o identiteti spornega predmeta poznamo

A
  • civilistična
  • procesna ekvivallenčna
  • čista procesna
  • novejša civilistična
  • teorija o tričlenski opredelitvi spornega elementa
  • modicifirana civilistična
    -sintetična opredelitev spornega predmeta
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

kaj je civilitična teorija

A

pravi, da je sporni predmet identičen z zahtevkom materialnega prava, ne uporablja se več

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

kaj je modificirana civilistična teorija

A

sporni predmet po njej je zatrjevanje pravice materialnega prava.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

kaj je procesna ekvivalenčna teorija

A

sporni predmet je tožbeni predlog in dejansko stanje. če gre iz enega dejanskega stanja mogoče izpeljati več zahtevkov, gre še vedno za en sporni predmet

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kaj je čista procesna teorija

A

za identiteto spornega predmeta je odločilen tožbeni predlog, kar velja do izdaje sodbe. od izdaje sodbe je sporni predmet celoten izrek sodne odločbe. pri nas uveljavljena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

kaj je novejša civilistična teorija

A

za opredelitev spornega elementa je odločilno, kdaj predstavlja več materialnopravnih zahtevkov predmet razpolaganja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

kaj je teorija o 3členski opredelitvi spornega predmeta

A

sporni predmet opredeljujejo 3 elementi:
-zatrjevanje pravice materialnega prava
- zahteva po določeni obliki procesnega varstva
- dejansko stanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

kaj je sintetična opredelitev spornega elementa

A

sporni element je tožnikova zahteva, naslovljena na sodišče, naj odloči o postavljenim tožbenem predlogu, ki je vsebinsko povezan z materialnopravnim zahtevkom

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kako mora biti opredeljen tožbeni zahtevek

A

konkretno opredeljen (npr. če zahtevamo povrnitev v prešnje stanje, ni dovolj, da se to samo napiše, ampak mora biti natančno opisano)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

kaj je objektivna kumulacija?

A

gre za več združenih zahtevkov v eni tožbi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

kako je z opredeljevanjem združenih zahtevkov v eni tožbi?

A

jasno je treba opredeliti vsak zahtevek posebej. če se zahteva denarna odškodnina, je potrebno vsako vrsto škode posebej denarno ovrednotiti. posebej mora biti zapisan denarni znesek za nepremoženjsko in premoženjsko škodo

44
Q

kaj je subjektivna kumulacija

A

gre za združevanje oseb

45
Q

katere so obligatorne sestavine tožbe

A
  • sestavine, ki jih mora imeti vsaka vloga
  • določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev
  • dejstva (1. dejstva na katera tožnik opira zahtevek in 2. dokaze, s katerimi se dejstva ugotavljajo)
  • kompetenčno dejansko stanje
46
Q

ali lahko tožba vsebuje pravno kvalifikacijo zahtevka?

A

da, vendar ni nujna. sodišče na njo ni vezano

47
Q

kako mora biti določen tožbeni zahtevek

A

subjektivno in objektivno

48
Q

kako je tožbeni zahtevek določen subjektivno

A

z natančno opredelitvijo strank

49
Q

kako je tožbeni zahtevek opredeljen objektivno

A

natančno se mora opredeliti pravno varstvo, ki ga tožnik želi (tožbeni predlog)
- natančen opis stvari, sotirtve, opustitve ali dopustitve pri dajatveni tožbi
- natančen opis vsebine pravice ali pravnega razmerja, ki se ugotavlja, pri ugotovitveni tožbi
- opis pravnega razmerja ter njegove ustanovitve oz. ukinitve pri oblikovalni tožbi

50
Q

ali lahko tožba vsebuje zahtevke glede stranskih terjatev

A

lahko, vendar ni nujno, da jih

51
Q

kaj je tožbena naracija

A

navedba dejstev, ki po tožnikovem mnenju utemeljujejo tožbeni zahtevek, gre za obvezno sestavino tožbe

52
Q

kateri 2 teoriji o tožbeni naraciji poznamo

A
  1. teorija individualizacije
  2. teorija substanciranja
53
Q

kaj je teorija individualizacije?

A

tožnik je dolžan opredeliti pravno razmerje, iz katerega naj bi izhajal zahtevek, ki ga uveljavlja s tožbo. ta teorija je opuščena, saj očitno nasprotuje pravilu, da tožniku ni treba navajati pravne podlage.

v tožbi ni bilo potrebno dejanskih okoliščin, le znake, ki omogočajo individualizacijo spora

54
Q

kaj je teorija substanciranja

A

tožnik mora navesti toliko in tista dejstva, ki utemeljujejo sklep, da bi v primeru, če se zatrjevana dejstva izkažejo za resnična, sodišče moralo zahtevku ugoditi.

55
Q

kaj je kompetenčno dejansko stanje

A

to so okoliščine, pomembne za določitev stvarne (vrednost spornega predmeta, sporna vrednost oz. punctum) in krajevne pristojnosti sodišča

56
Q

kateri so procesni učinki VLOŽENE tožbe

A
  • izčrpa se pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče (za določitev so pomembne okoliščine ob vložitvi tožbe - če se kasneje spremenijo, ne spremeni to pristojnosti sodišča - perpetuatio fori)
  • dopustnost tožbe se presoja glede na obstoj procesnih prepostavk v času vložitve tožbe
57
Q

kateri so materialnopravni učinki VLOŽENE tožbe

A

z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki, zastaralni roki se pretrgajo

58
Q

kdaj učinki pretrganja odpadejo?

A

če:
- tožnik tožbo umakne
- sodišče tožbo zavrže
- sodišče zavrne tožbeni zahtevek

59
Q

kdaj je možno zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti?

A

samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo

60
Q

kateri so procesni učinki VROČENE tožbe

A

litispendenca- pravda je viseča od trenutka, ko je toženec prejel predlog. od tega trenutka ni več mogoče vlagati tožbe z identičnim zahtevkom

61
Q

kateri so materialnopravni učinki VROČENE tožbe

A
  • dobroverni posestnik pride v položaj nedobrovernega glede stroškov, plodov in nevarnosti uničenja
  • dolžnik mora izpolniti obveznost solidarnemu upniku, ki sicer terja, sicer lahko sam izbere upnika
62
Q

kaj je najpomembnejši procesni učinek litispendence?

A

procesna posledica, da se v isti stvari med istimi strankami ne sme začeti nova pravda (ne bis in idem)

63
Q

ali pritožbeno sodišče pazi na litispendenco po UD?

A

da, če to opazi sodbo I. stopnje razveljavi in tožbo ZAVRŽE

64
Q

kakšna kršitev postopka je kršitev litispendence?

A

gre za absolutno bistveno kršitev postopka

65
Q

ali je odtujitev stvari ali pravice o kateri teče pravda po nastopu litispendence ovira, da se pravda ne konča?

A

ni nujno, poznamo 2 teoriji (i)relevančna teorija

66
Q

kaj je irelevančna teorija

A

odtujitev stvari ne vpliva na oblikovanje tožbenega predloga

67
Q

kaj je relevančna teorija

A

odtujitev stvari je treba upoštevati pri oblikovanju zahtevka, zahtevati je treba izpolnitev v korist pridobitelja. ta je večinska

ne pride v upoštev, če toženec odtuji stvar o kateri teče pravda

68
Q

ali je izpolnitev možna v primeru uničenja stvari?

A

ne, v takem primeru je potrebno spremeniti tožbeni zahtevek po izročitvi stvari in ga nadomesti z odškodninskim zahtevkom

69
Q

ali je litispendenca podana, kadar si zahtevka nasprotujeta oz se izključujeta?

A

da

70
Q

kdaj gre za spremembo tožbe?

A

kadar zaradi spremembe posameznih elementov tožbe spremenjena tožba ni več istosvetna s prvotno

71
Q

kaj je objektivna spremembe tožbe?

A

tožba je spremenjena, če tožnik:
- poveča obstoječi zahtevek
- uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega
- spremeni istovetnost zahtevka

72
Q

kdaj gre za spremembo tožbe po stališču civilnopravne teorije?

A

kadar tožnik:
- spremeni tožbeni temelj
- spremeni tožbeni predlog (spremeni formulacijo pravnega varstva, ki ga zahteva)
- spremeni tožbeni temelj in tožbeni predlog

73
Q

Predpostavke za dopustnost spremembe tožbe

A

-Do konca glavne obravnave
-Subjektivna z dovoljenjem toženca
-Objektivna z dovoljenjem sodišča, če ni spremembe pristojnosti

74
Q

kdaj lahko sodišče dovoli spremembo tožbe tudi, kadar ni privolitve toženca?

A

takrat, kadar sodišče misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama

75
Q

kaj je priviligirana sprememba tožbe?

A

sprememba tožbe, za katero ni potrebna privolitev toženca

76
Q

kdaj pride do priviligirane tožbe?

A

takrat, kadar tožnik:
- spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek
- pred pravdo postavi vmesni ugotovitveni zahtevek

77
Q

kaj je subjektivna sprememba tožbe

A

tožnik spremeni tožbo tako, da namesto orvotnega toženca toži nekoga drugega

78
Q

kdaj je možna subjektivna sprememba tožbe?

A

če vanjo privolita prvotni in novi toženec (privolitev prvotnega toženca je potrebna le, če se je že spustil v obravnavanje)

79
Q

kaj je objektivna kumulacija zahtevkov?

A

isti tožnik uveljavlja proti istemu tožencu v eni tožbi več različnih tožbenih zahtevkov

80
Q

kdaj je kumulacija zahtevkov dovoljena, če izvirajo zahtevki iz iste dejanske in pravne podlage?

A

vedno je dovoljena, gre za idem factum idem ius

81
Q

kdaj je kumulacija zahtevkov dovoljena, če zahtevki ne temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi?

A

kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vse zahtevke ter je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (simile factum simile ius)

82
Q

kaj je začetna kumulacija

A

tožnik že v tožbi proti istemu tožencu uveljavlja več zahtevkov

83
Q

kaj je naknadna kumulacija

A

tožnik med postopkom poleg prvotnega zahtevka uveljavlja še novega. gre za spremembo tožbe, zato morajo biti podane tudi predpostavke za spremembo tožbe

84
Q

kaj je eventualna kumulacija

A

tožnik uveljavlja 2 zahtevka tako, da predlaga, naj ugodi drugemu, če spozna, da prvi ni utemeljen

85
Q

kaj je kumulativno združevanje

A

tožnik uveljavlja več zahtevkov tako, da predlaga, naj sodišče ugodi vsakemu izmed teh zahtevkov

86
Q

kaj je alternativno združevanje

A

temelj zahtevka je alternativna obligacija materialnega prava (duae res in obligatione, una in solutione) - obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev.

kadar ima pravico izbere dolžnik

87
Q

kaj je nadomestno upravičenje

A

dolžnik je dolžan izpolniti le eno dajatev. tožnik ponudi, da sprejme nadomestno izpolnitev namesto izpolnitve (datio in solutum)

88
Q

kaj je stopničasta tožba

A

tožeča stranka lahko uveljavlja 2 zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom

89
Q

kaj vsebuje prvi zahtevek stranke pri stopničasti tožbi?

A

tožena stranka razkrije informacije, i tožniku šele omogočijo določitev drugega glavnega zahtevka in substanciranja tožbe

90
Q

kaj vsebuje 2 zahtevek pri stopničasti tožbi

A

dajatveni zahtevek iz medsebojnega razmerja

91
Q

kaj je umik tožbe

A

tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo, ki jo lahko tožnik umakne.

92
Q

kakšni so učinki tožbe, če se umakne?

A

ne glede na to, ai gre za vloženo ali vročeno tožbo odpadejo vsi njeni učinki za nazaj (ex tunc)

93
Q

ali se lahko umakjena tožba ponovno vloži?

A

da, saj se šteje, da sploh ni bila vložena

94
Q

ali je možno umik tožbe preklicati?

A

ne, to ni mogoče. mogoč pa je delni umik tožbe

95
Q

do kdaj lahko tožnik umakne tožbo brez dovoljenja toženca?

A

dokler se toženec z vložitvijo odgovora na tožbo ne spusti v obravnavanje glavne stvari

96
Q

do kdaj lahko tožnik umakne tožbo z dovoljenjem toženca?

A

do konca glavne obravnave

97
Q

kdaj pride do presumpcije / fikcije umika tožbe?

A
  • če v redu vabljeni tožnik ne pride na kasnejši rok
  • če nobena od strank v 4 mesecih od uvedbe mirovanja postopka ne predlaga njegovega nadaljevanja
  • če tožnik ne plača takse za tožbo niti po opominu sodišča
  • če obe stranki izostaneta z 2 zaporednih narokov (v gospodarskih sporih)
98
Q

razlika med umikom tožbe in odpovedi zahtevku?

A

fikcija umika tožbe ni tako huda sankcija, saj nima učinka ne bis in idem

99
Q

kaj je odpoved zahtevku?

A

izjava tožnika, da je tožbeni zahtevek neutemeljen

100
Q

kdaj sodišče izda sodbo na podlagi odpovedi?

A
  1. če se tožnik do konca GO odpove tožebenmu zahtevku
  2. v primeru fikcije odpovedi zahtevku
101
Q

kaj je res iudicata?

A

pravnomočno razsojena stvar

102
Q

ali je pri dopustnosti odpovedi zahtevku potrebno dovoljenje toženca?

A

ne, saj ni izpostavljen možnosti, da bo ponovno sojen (ker bi šlo za bis in idem)

103
Q

do kdaj je možna odpoved zahtevku?

A

do konca glavne obravnave

104
Q

kdaj pride do fikcije/presumpcije odpovedi zahtevku

A
  • če v redu povabljeni tožnik ne pride na poravnalni narok ali prvi narok za GO
  • če v redu povabljeni tožnik ne pride na 1. narok v sporih majhne vrednosti
105
Q

kakšne so posledice, če je sodišče odločilo o zahtevku, ki se mu je tožnik odpovedal?

A
  • gre za absolutno kršitev postopka
  • revizijski razlog
  • razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti
106
Q

kdaj je možno izpodbijati sodbo na podlagi odpovedi?

A

kadar je bila izjava o odpovedi dana pod vplivom zvijače, zmote ali sile