Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Slovenščina II > SAMOSTALNIK > Flashcards

SAMOSTALNIK Flashcards

1
Q

Kaj je samostalnik?

A

je pregibna besedna vrsta, ki poimenuje bitja, stvari, pojme

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj vse lahko poimenujemo, kako se imenuje?

A
  • točno določeno bitje, prostor - LASTNA imena (z veliko)
  • vrsto bitja, stvari, prostora, pojma - SPLOŠNA/OBČNA imena (z malo)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Naštej osnovne značilnosti samostalnika

A

spol, sklon, število, sklanjatev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Koliko števil poznamo?

A

3
- ednina, dvojina, množina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Katero število se izgublja v pogovornem jeziku, narečju?

A

dvojina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kako se imenujejo sam., ki jih uporabljamo samo v določenem številu?

A
  • edninski/neštevni
  • Množinski
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

naštej edninske samostalnike

A
  • za snovi: kruh, kava, sol, voda, pesek
  • za pojme: sreča, mir, pouk, znanje
  • za skupine: drevje, grmovje, listje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

naštej množinske samostalnike

A

vrata, jetra, usta, možgani, ošpice, sanke, očala

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Naštej nekaj primerov, ko namesto dvojinske oblike uporabimo množinsko

A

roke, noge, oči, obrvi, hlačnice, nogavice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kakšna oblika glagola se uporablja pri ed. in mn. sam.?

A
  • ed.: edninska obika
  • mn.: množinska oblika
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako določimo spol mn. sam.?

A
  • ž … tiste
  • m …. tisti
  • sr …. tista
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Koliko slovničnih spolov poznamo?

A

3

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Koliko slovničnih sklonov poznamo?

A

6

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Koliko sam. sklanjatev poznamo?

A

4

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Naštej spole

A

moški, ženski, srednji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Navedi značilnosti določanja spola sam.

A
  • ni vedno enak naravnemu spolu
  • ni vedno predvidljiv
  • moški spol se rabi kot nevtrralen spol za moške in ženske osebe
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kaj pomeni sklanjanje?

A

da lahko samostalnik postavimo v 6 sklonov in jim tako spremenimo obliko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Zakaj moramo poznati pravilne sklonske oblike?

A

da bo naše sporočilo razumljivo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kakšna sklona sta mestnik in orodnik?

A

predložna
- mestnik (pri), orodnik (s)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako določamo sklanjatve sam.?

A

odvisno je od spola samostalnika in njegove končince v rodilniku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšne sklanjatve so lahko sam. moškega spola?

A
  • moška (-a)
  • če imajo končnico -a v im. ed., so lahko tudi 1. ženska
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Kakšne sklanjatve so lahko sam. ženskega spola?

A
    1. ženska (-e)
    1. ženska (-i)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Kakšne sklanjatve so lahko sam. srednjega spola?

A
  • srednja sklanjatev (-a)
19
Q

Kako sklanjamo sam., ki so nastali iz pridevnikov?

A

po pridevniški sklanjatvi

20
Q

ali se kateri sam. ne sklanjajo?

A

da, sklanjajo se z ničtimi končnicami

21
Q

Katere končince imajo sam. moškega spola v rod. ed.?

A

-a, izjemoma -u (enozložni sam.)

22
Q

Kateri sam. je vzorčni za moško sklanjatev?

A

korak

23
Q

Kakšno je pravilo za uprabo različnih sklanjatvenih vzorcev v besedilu?

A

moramo uporabljati en sklanjatveni vzorec v besedilu

24
Q

Kakšne končnice imajo sam. moške sklanjatve v im. ed. ?

A

Ponavadi nimajo končnice
- nekateri: -a (1.ženska), -e, -o

25
Q

Kaj se dogaja z neživimi moškimi sam.?

A

v tožilniku ed. imajo isto končnico kot v imenovalniku ed. (ponavadi ničto)

26
Q

Kaj se dogaja z živimi moškimi sam.?

A

v tožilniku ed. imajo isto končnico kot v rod. ed (-a)

27
Q

Ali lahko kategorijo živosti ločimo pri vseh spolih?

A

ne, samo pri moškem

28
Q

Kaj je preglas?

A
  • sam. m. sp., ki se jim osnova konča na c,j,č,ž,š, se glas -o- spremeni v končnici v -e-
  • tudi pri sr. spolih
29
Q

Kaj se zgodi z enzložnimi sam. v množini?

A

imajo drugačne končnice kot korak
- možje namesto moži

30
Q

S čim se lahko podaljša osnova?

A
  • z -j-, -t-, -n-
  • ov- ,-ev- v dvojini in množini (enozložni števni sam)
31
Q

Kdaj se osnova podaljša s -t-?

A

ko se osnova konča na -e-

31
Q

Kdaj podaljšujemo osnovo z -j-?

A

pri sam., kjer se osnova konča na samoglasnik in pti koraj vseh večzložnih sam na -r
- izjeme: požar, sever, šotor, Maribor

31
Q

Kdaj se osnova podaljša z -n-?

A

pri nekaterih sam, kjer se osnova konča na -lj

31
Q

kakšna sprememba je sošolec-sošolca?

A

izpad polglasnika v osnovi od rod. dalje
- tudi pri ž in sr

32
Q

Katere so posebnosti v celotnem sklanjatvenem vzorcu?

A
  • človek - ljudje
  • dan - dneva/dne
  • otrok-otroci
33
Q

Kaj se zgodi s sam. človek, dan?

A

imata nadomestno osnovo

34
Q

Kaj se zgodi s sam. otrok?

A

glas -k- se spremeni v -c-, v im. množine ter mest. in or. mn. in dv.

35
Q

Kaj vse spada po 1. žensko sklanjatev?

+ vzorčni sam

A
  • sam. ž. sp., ki se v rod. ed. končajo na -e
  • sam. m. sp., ki imajo v im. ed. končnico -a
  • miza
36
Q

Kaj vse spada pod 2. žensko sklanjatev?

+ vzorčni sam

A
  • sam ž. sp., ki se v rod. ed. končajo z -i
  • perut
37
Q

Kaj so najpogostejše spremembe končnice pri 1. ženski skl.?

A
  • sam, ki imajo v im. ničto končnico imajo drugačno konlnico tudi v tož in or
  • sam gospa ima poseben sklanjatveni vzorec
38
Q

Kaj so najpogostejše posebnosti osnove 1. ženske skl?

A
  • izpad polglasnika (breskev-breskva)
  • vrinjenje polglansika (tabla-table-tabel)
  • sam. mati in hčer se spremeni celotna osnova od rod. naprej (mater, hčer)
39
Q

Kaj so najpogostejše spremembe končnice pri 2. ženski skl.?

A
  • večina enozložnih sam. ima v nekaterih sklonih drugačne končnice (izjema: miš, nit)
  • drugačne končnice, saj jih drugače ne moremo izgovoriti (ljubezen, pesem, kazen)
40
Q

Kaj so najpogostejše posebnosti osnove 2. ženske skl?

A
  • izpad polglasnika (misel-misli)
  • vrivanje polglasnika/samoglasnika -i- (tekem - tekme)
  • sam. kri se spremeni osnova –> krvi
41
Q

Značilnosti srednje sklanjatve

A
  • sam. srednjega spola
  • v rod. ed. -a
  • vzorec : mesto
42
Q

Kaj so najpogostejše posebnosti končnice srednji skl?

A
  • v im. so končnice -e/-o, nekateri imajo ničto končnico
  • če se osnova konča na č,j,š,ž,c se -o- spremeni v -e-
43
Q

Kaj so najpogostejše posebnosti osnove srednje skl?

A
  • podaljševanje osnove
  • vrivanje polgalsnika / samoglasnika -i-
44
Q

Kako sklanjamo moška poimenovanja?

A

sklanjamo ime in priimek

45
Q

Kako sklanjamo ženska poimenovanja?

A

samo ime

46
Q

Kaj če sta navedena in moško in žensko poimenovanje?

A

sklanjamo samo tistega, ki je bližje priimku

47
Q

Kako je s krajevnimi imeni z vezajem?

A

sklanjamo obe besedi

Slovenščina II (14 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions