Nepregibne besedne vrste Flashcards
Prislov, predlog, veznik, členek, medmet
Pomen členka
vplivanje na smisel stavka, besede ali besedne zveze
Kaj je členek?
- podoben je prislovu, vendar se po njem ne moremo vprašati
- je vse, kar v stavku ne pripada noveni drugi besedni vrsti
Ali je lahko členek samostojni stavek?
+ primer
ja
- seveda!
Naštej nekaj členkov
tudi, še, že, le, sicer, seveda, predvsem, samo
Kje stoji členek?
pred besedo ali besedno zvezo
Kaj je pastavek?
samostojni stavek, ki nima povedka
Katere oblike pastavka poznamo?
členkovni, medmetni, zvalniški
Kaj je pomen medmeta?
doživljanje stvarnosti
Kaj izražamo z medmetom?
svoje razpoloženje, posnemamo glasove
Kje stoji medmet v stavku?
ponavadi sam tvori stavek ali poved
Kaj je stavek?
besede zbrane okoli ene osebne glagolske oblike
Kaj je poved?
začne se z vleiko začetnico in konča s končnim ločilom. Lahko vsebuje več stavkov.
Kaj je predlog?
je nepregibna besedna vrsta, ki stoji pred samostalnikom ali samostalniško besedno zvezo
Kaj je pomen predloga?
podredno razmerje med besedami in besednimi zvezami
Kaj tvori predlog s samostalnikom?
predložno zvezo
Kaj tvori predlog s pridevnikom in sam.?
samostalniško besedno zvezo
S katerimi skloni se vežejo predlogi?
z enim ali dvema, od rod. do or.
Naštej predloge v rodilniku
brez, iz, od, izmed, izpod, izpred, nasproti
Naštej predloge v dajalniku
k, h, kljub, nasproti, proti
NAštej predloge v tožilniku
čez, skozi, na, ob, v, po, med, nad, pod, pred, za
Naštej predloge v mestniku
pri, na, ob, o ,v ,po
Naštej predloge v orodniku
z, s, med, nad, pod, pred, za
Kateri so predložni pari?
na - s/z
v-iz
Kje stojijo prislovi?
ponavadi ob glagolu, lahko ob pridevniku ali kje drugje
Naštej vrste prislovov in njihove vprašalnice
- krajevni (kam, kod, kje)
- časovni (kkdaj)
- načinovni (kako) –> količinski
- vzročni (zakaj)
- namerni (čemu)
Iz česa so lahko izpeljani pris? kaj to pomeni?
- iz pridevnika
- da se stopnjujejo kot lastnostni pridevniki
Kako nastopa veznik v stvaku?
- ne kot samosotjni stavčni člen
- lahko so podredni ali priredni
Kaj delajo podredni vezniki?
uvajajo podredni/odvisni stavek in ga povezujejo z glavnim
Kaj delajo priredni vezniki?
povezujejo enakovredne besedne zveze, besede in stavke
Kdo vse uvaja odvisne stavke?
- vezniki
- oziralni zaimki
- vprašalnice
Naštej nekaj večbesednih veznikov v podredjih
medtem ko, brž ko, potem ko, od koder, do koder, kakor da, s tem da, namesto da, zato da, kljub temu da
Naštej nekaj večbesednih veznikov v priredjih
ne le/samo - ampak/temveč/pač pa tudi, ne -ampak
niti - niti, ne-ne, ali-ali, bodisi-bodisi
in sicer, in to, zaradi tega
Kdo še lahko nastopa v vlogi veznika?
druge besedne vrste: vprašalnice, členki, oziralni zaimki,…
- nastopajo samostojno ali kot del večbesedne zveze
Naštej podredja
- osebkov (da, kaj)
- predmetni (da)
- prilastkov (ki)
- krajevni(kjer)
- časovni (ko)
- načinovni (kot)
- vzročni (lker)
- namerni (da)
- pogojni (če)
- dopustni (čeprav)
naštej priredja
- vezalno (in, ter)
- stopnjevalno (ne - le, ampak-tudi)
- ločno (ali-ali)
- protivno (a)
- pojasnjevalno (saj, kajti namreč)
- posledično (zato torej)