Ritmi in periodizem Flashcards
Pregledno predstavi fotoperiodizem. Kakšen je njegov pomen za rastline?
To je fiziološki odziv ratline na dolžino dnevne in nočne svetlobe. Omogoča prilagoditev rasti in razvoja glede na sezonske spremembe v dolžini dneva, kar je ključnega pomena za cvetenje, tvorbo plodov, rast poganjkov itd. Vpliv tudi na vezavo CO2 pri CAM rastlinah, kambialno aktivnost in tvorbo gomoljev.
Kratkodnevnice, dolgodnevnice
Fotoperiodizem je posledica:
-Zaznavanja svetlobe s fitokromom v listih
-Endogenih cirkadianih ritmov-temelji na endogenem cirkadianem oscilatorju
Fotoperiodizem omogoča rastlinam cvetenje ob optimalnem času za opraševanje in tvorbo semen ter optimalno izkoriščanje okoljskih virov.
Predstavi fototropizem v povezavi s cvetenjem
Fototropizem je rastlinski odziv na svetlobo, pri keterem se rastlinksi organi, kot so poganjki in listi ukrivijo proti ali stran od svetlobe. To omogoča optimalno izpostavljenost, kar povečuje učinkovitost fotosinteze.
Fototropin je glavni receptor za modro svetlobo, ki uravnava fototropizem. Deluje tako, da se zazna razlika med osvetljeno in neosvetljeno stranjo. IAA se prerazporedi na neostevljeno stran in tam omogoča podaljšanje celic.
Fototropizem zagotavlja, da so cvetni brsti in poganjki optimalno izpostavljeni svetlobi, kar lahko posledično vpliva na uspešnost cvetenja. Heliotropizem pri sončnicah-obračanje za soncem.
Predstavi fotoperiodizem in njegovo vlogo v cvetenju?
Dolgodnevne rastline- cvetijo ko je dan dolg oz. noč dolga. Fotoperioda mora biti daljša od kritične dolžine dneva. Mnoge potrebujejo dan enako dolg kot noč. Prisotnost Pfr od koncu dolgega dneva spodbuja cvetenje -če se ohrani zadostna količina Pfr. Pšenica, špinača.
Kratkodnevne rastline- cvetijo ko je dan kratek oz. noč dolga. Fotoperioda mora biti krajša od kritične dolžine dneva. Med nočjo se Pfr postopoma pretvarja nazaj v Pr. Dolga noč omogoča popolno pretvorbo, kar sproži cvetenje. Soja, krizanteme.
Dnevno nevtralne rastline-fotoperioda ne vpliva na indukcijo cvetenja. Cvetijo, ko dosežejo določno stopnjo zrelosti ali ko so izpolnjeni drugi pogoji(temperatura, vlaga). Paradižnik, koruza.
Predstavi fiziologijo cvetenja(definicija, dejavniki, ki sprožijo cvetenje, cvetni stimulus…)
Cvetenje je proces, pri katerem rastlina tvori cvetove, ki so njeni reproduktivni organi. Ta prehod vključuje spremembo meristemov iz vegetativnih v cvetne. Indukcijo cvetenja imenujemo cvetna evokacija.
Proces je uravnavan s številnimi notranjimi in zunanjimi dejavniki:
-fotoperiodizem
-vernalizacija
-zrelost rastline(dovolj listov, dovolj visoka)
-hormoni:
*Giberilini spodbujajo cvetenje zlasti pri dolgodnevnicah
*Avksin vpliva na razvoj cvetnih brstov
*ABA lahko zavira cvetene v stresnih razmerah
*Flowering locus T- kodira protein FT- florigen-cvetni stimulus- sintetizira se v listih in se nato prenese v apikalni meristem, kjer sproži cvetenje. Prenaša se po floemu. Ni povsem potrejeno, da je florigen ta, ki preusmerja vegetativno rast v reproduktivno, najverjetneje je odgovornih več dejavnikov.
