Rastline Flashcards
1
Q
Kdo so prave kopenske rastline, zakaj?
A
semenke ali cvetnice, saj pri razmnoževanju ne potrebujejo vode
2
Q
Opiši cvetnice/semenke
A
- Prave kopenske rastline, ki niso vezane na vodo (tudi med razmnoževanjem ne)
- Naselile skoraj vsa življenska okolja
- Po številu največja rastlinska skupina
- Seme – posebna prilagoditev
- Cvet – posebna razmnoževalna struktura
- Oprašitev z vetrom (vetrocvetke), s pomočjo žuželk (žužkocvetke)
- Razmnožujejo z metagenezo, kjer prevladuje nespolna - sporofitska generacija
3
Q
Kaj je seme?
A
- Je razmnoževalna struktura, ki primore k lažjemu preživetju na kopnem
- Je mirujoča stopnja v razvoju
4
Q
Kaj je naloga semena?
A
- Sodeluje pri raznašanju semenk: če seme raznaša veter (regrat, javor) – ANEMOHORIJA, če pa živali – ZOOHORIJA
5
Q
Kako je zgrajeno seme?
A
- Kalček, semenska ovojnica, rezervna snov
6
Q
Kalček
A
rastlinski zarodek, ima 1 ali 2 klična lista, stebelce in koreničico
7
Q
rezervna hrana
A
- Rezervna hrana je v kalčku ali izven njega in omogoča kalitev
8
Q
Semenska ovojnica
A
varuje dele semena
9
Q
Kako, kje se razvije seme?
A
- Seme se razvije po oploditvi v semenskih zasnovah. Pri golosemenkah na površini plodnih lusk, pri kritosemenkat skrite v plodnici.
10
Q
V kaj preide seme po nastanku?
A
v obdobje mirovanja - dormanca
11
Q
Kaj je pomembno pri kalitvi?
A
- Pri kalitvi je nujno potrebna voda, ki aktivira encime za razgradnjo rezervne hrane. Kalček zaradi vode nabrekne, semenska lupina poči.
- Najprej pogleda ven koreničica, potem stebelce, ki nosi klična lista.
- Ko se razvijejo pravi zeleni listi govorimio o avtotrofni mladi rastlini.
12
Q
Do kdaj je rastlina heterotrofna?
A
dokler ne razivje pravih zelenih listov
13
Q
Katere sisteme poznamo
A
golosemenke, kritosemenke
14
Q
golosemenke
A
iglavci, ginkijevci, sagovci, gnetovci
15
Q
kritosemenke
A
enokaličnice, dvokaličnice
16
Q
Cvet pri kritosemenkah
A
- Na cvetni osi – cvetišču so nameščeni listi cvetnega odevala: čašni in venčni listi. Nad njimi so prašniki (m), na vrhu cvetne osi pa pestič (ž)
- Cvet je lahko enospolen ali dvospolen
- Rastlina je lahko enodomna ali dvodomna
17
Q
cvet kritosemenke, žužkocvetke
A
cvetijo pozono pomladi, manj svetnega prahu (lepljiv, težek
18
Q
cvet kritosemenke, vetrocvetke
A
(bukev, hrast, trave) je cvetno odevalo močno reducirano, cvetovi so enospolni in rastline so pogosto dvodomne.
19
Q
Prašnik
A
- Vetrocvetke (lahke, suh, cvetni prah v velikih količinah, naključna oprašitev)
- Iz prašnične niti, prašnice, ki vsebuje 4 prašne vrečke
- Mejoza (redukcijska delitev) –>pelodna zrna so različna
20
Q
Pestič
A
- Zrasli plodni listi, plodnica, vrat, brazda. V plodnici so semenske zasnove.
- Če je plodnica ugreznjena v cvetišče je podrasla, če je nad cvetiščem je nadrasla
21
Q
Oprašitev
kritosemenke
A
- Oprašitev je prenos cvetnega prahu s prašnikov na brazdo pestiča, če je cvet enospolen je oprašitev navzkrižna, če pa je cvet dvospolen pa je lahko samolasnta.
22
Q
Oploditev
kritosemenke
A
je dvojna in poteka v semenskih zasnovah plodnice.
- Oploditev – združitev jeder spolnih celic
23
Q
Moški gametofit
A
- Pelod, ki pade iz prašnih vrečk ne ustreza več mikorspori, ampak je že na nivoju moškega gametofita in je dvo/tro jedrna tvorba.
- Pri oprašitvi je ena od celic podaljša v pelodov mešiček in raste proti plodnici, kjer so semenske zasnove. S sabo nosi 2 spermalni celici (brez bičkov)
24
Q
Ženski gametofit
A
- Razvije iz megaspore nucelusa semenskih zasnov. Megaspora se 3x mitotsko deli in nastane osemjedrni zarodkov mešiček.
- Pri oploditvi spremalni celici vstopita v ženski gametofit preko mikropile.
1. Spremalna celica + jajčna c. = 2n zigota – kalček
2. Spremalna celica + polni jedri = 3n hranilno tkivo (sekundarni endosperm) ovoji semenskih zasnov pa se spremenijo v semensko ovojnico
25
Cvet pri golosemenkah
* Cvetovi so enospolni
* Rastline so lahko enodomne (jelka, borovke, cipresa), če so enospolni cvetovi na isti rastlini. Če so pa cvetovi na ločenih rastlinah, so dvodomne (tisa, ginko, sagovci)
- Ženski in moški cvetovi
26
Ženski cvetovi pri golosemenkah
* Ženski cvetovi niso posamezni ampak so v socvejtu – storž. Posamezni cvetovi so nameščeni na osrednji del storža. Vsak cvet je zgrajen iz dveh lusk. Spodnja je ožja in daljša - KROVNA LUSKA, nad njo pa leži širša, krajša in robustnejša plodna luska s semenskimi zasnovami.
* Krovna luska ščiti plodno
27
Moški cvetovi
* Moški cvetovi so zgrajeni iz podaljšane cvetne osi na kateri so nameščeni prašniki. Ti so ploščati z dvema prašnima vrečkama in nimajo dolge prašne niti.
28
Oprašitev
| golosemenke
s pomočjo vetra - vetrocvetke
29
Oploditev
| golosmenke
- Oploditev je enojna in poteka na površini plodnih lusk
- Spremalna celica + jajčna c. = 2n zigota
- Ostale haploidne celice primarnega endosprema pa začno kopičiti hranljive snovi in se spremenijo v hranilno tkivo – primarni endosperm
- Ovoj semenskih zasnov pa se spremeni v semensko ovojnico
- Semena so krilata (prepoznamo vetrocvetke)
30
Kaj spada pod sistem kritosemenk
enokaličnice in dvokaličnice
31
značilnosti enokaličnic
- Zelike
- Kalček ima en klični list
- Listi so sedeči, vzporedno žilnati
- Razporeditev žil je razmetana
- Korenina – šopasti sistem
- Cvet – 3-števen, cvetno odevalo enojno
32
Značilnosti dvokaličnic
- Zelike in lesne
- Kalček ima 2 klična lista
- Listi so pecljati, mrežastožilnati
- Razporaditev žil – urejene
- Korenina – glavna in stranske
- Cvet – 4 ali 5 – števen, svojno cvetno odevalo
33
Naštej nekaj enokaličnic
* Lilijevke
* Narcisovke (zvonček)
* Perunikovke (žafran)
* Ostričevke
* Trave (solzice)
* Kuklavičevke (travniške orhideje)
34
Naštej nekaj dvokaličnic
* Zlatičnice
* Rožnice (jablana)
* Metuljnice
* Kobulnice (janež, kumina, divje korenje)
* Bukovke
* Ustnatice (timijan, rožmarin)
* Košarnice (regrat, marjetica)
35
Plod
* Razvije se iz cveta
* Pri nastanku sodeluje samo plodnica – osemenja
* Če je plodnica podrasla, sodeluje tudi cvetišče in redko cvetno odevalo.
* Če gre za socvetje nastane soplodje.
36
Merila za razvrščanje plodov
1. Sočni (jagode, paradižnik, lubenica) / suhi (mak, oreh)
2. Sejalni (fižol) / zaprti
3. Enosemenski (regratova lučka, oreh, nektarine) / mnogosemenski (jagode, fižol)
4. Koščičasti plodovi (marelice, nektarine)
5. Soplodja (ananas, fige)
6. Monokorpelni / polokorpelni
37
Katera prevajalna tikva poznamo?
ksilem, floem
38
kaj je transpiracija
oddajanje vodnih hlapov skozi listno površino listne reže, celice zapiralke in celice spremljevalke.
39
Kako deluje transpiracijski tok?
* Nastanek podtlaka v listnih žilah, vodni stolpec se zaradi kapilarnosti ne pretrga.
* Voda vstopa v rastlino preko koreninskih laskov, ki imajo tanko povrhnjico. Vstopa zaradi visokega osmotskega tlaka. Zaradi razlik v osmotskem tlaku potuje voda proti notranjosti, vse do centralnega stržena korenine, kjer je glavna žila.
* Glavna žila vsebuje veliko vode, zato voda ne more vstopit po zakonu osmoze.
* Celice, ki obdajajo glavno žilo so obdane s kasparijevimi trakovi, ki so neprepustni za vodo. Zato se voda tukaj nabira. Zaradi česar se pojavi koreninski pritisk, ki vodo porine v žilo.
* Med molekulami vode se pojavi površinska napetost, te se združijo in tvorijo nepretrgani vodni stolpec.
* Pri potovanju vode navzgor v krošnjo pomaga še sesalna sila listov, ki nastane zaradi fotosinteze, kjer nastaja sladkor, ki vzviša osmotski tlak.
40
Kje se nahajajo listne reže?
na spodnji povrhnjici, iz mrtvih celic, ki ne vsebujejo kloroplastov.
41
Naloge listnih rež
oddajanje vode, izmenjava plinov
42
Kako dleujejo listne reže?
* Ko rastlina vrši proces FTS pri katerem nastaja sladkor, skupaj s kalijem zviša osmotski tlak, kar ima za posledico vstopanje vode, ki v celicah listnih rež zviša hidrostatski tlak/turgor, ki pritisne na zunanje celične stene. Celici nabrekneta in reža se odpre.
* Ko se sladkor pretvori v škrob, ki v vodi ni topen, se osmotski tlak zniža, zato voda izstopi iz celic zapiralk, turgor pade in notranji membrani, ki sta debelejši se približata in reža se zapre
43
Vplivi na odpiranje in zapiranje listnih rež
* Razmere v okolju: svetloba, preskrbljenost z vodo
* V času poteka FTS – reža odprta, skoznjo vstopa CO2
44
Kateri ioni so potrebni za osmozo vode? Zakaj?
K ioni. * K ioni prehajajo v celice zapiralke in zaradi večje koncentracije K ionov po zakonu osmoze prihaja voda
45
Katera kislina se v listih poveča, če rast. primankuje vode?
abscizinska kislina
46
kaj je asimilatni sok
sladkorji-saharoza-transportni sladkor, aminokisline, hormoni
47
Kje poteka Asimilatni tok?
po floemu – sitke s spremljevalnimi celicami, ki prečrpajo asimilate iz LC v sitke
48
Kako poteka asimilatni tok?
* V floemu listnih žil je visoka koncentracija snovi, ustvari se tlak, zato voda vstopa iz sosednjih tkiv
* Asimilatni tok teče tudi navzgor proti rasltlinskim vršičkom in plodovom skupaj s transportnim tokom
* Na mestu porabe asimilatov je koncentracija nižja, zato teče tok v tej smeri.
49
Naštej rastlinske hormone
- Avksini
- Giberelini
- Citokinini
- Abscizinska kislina
- Etilen
50
Opiši avksine
* Najpogostejši rastni hormon
* Nastaja v rastnem vršičku in potuje po rastlini navzdol. Nastaja tudi v semenih in pelodnih zrnih.
* Darwinov poskus, poskus s kalečim ovesom
51
Kako deluje avksin
* Deluje po tem, ko se veže na receptorske celice tako da:
- Pospešuje rast celic (elongacija), rast korenin
- Zavira rast stranskih poganjkov ter odpadanje listov in plodov
52
Opiši giberline
* Vpliva na rast rastline. Če je giberelinov premalo ostane rastlina pritlikava.
* Pomembno vlogo ima pri kalitvi semena. Gibereline oddaja kalček. Ti potujejo v ostale dele semena in sprožijo nastanek encimov za razgradnjo škroba.
53
Opiši citokinine
* Nastajajo v koreninskem vršičku in razvijajočih se plodovih.
* Potujejo v ostale dele rastline in pospešujejo celično delitev, pospešujejo presnovo s pospešenim pritokom asimilatov in zavirajo staranje,
* Nepogrešljivi so v biotehnologiji – gojenje tkivnih kultur na umetnoho gojiščih (mikropropagacija)
54
Kje nastaja abscizinska kislina
v listih, poganjkih, plodovih, semenih in vršičkih korenin
55
Med kaj uvrščamo abscizinsko kislino?
med inhibitorje – zaviralce rasti in razvoja rastlin
56
Naloga abscizinske kisline
* Zavira kalitev, brstenje, pospešuje staranje, odpadanje listov in plodov.
* Pomembno vlogo ima pri zapiranju rež ob pomankanju vode.
57
Opiši etilen
* Je plin, ki ga izločijo predvsem zreli plodovi.
* Skupaj z avksinom zavira rast stranskih poganjkov.
58
Naloga etilena
* Pospešuje odpadanje listov in plodov, zavira rast v dolžino ter pospešuje zorenje plodov.
59
Katera gibanja poznamo pri rastlinah?
hitra in počasna
60
Opiši počasna gibanja
- tropizmi
-so posledica delovanja hormonov in se pokažejo po določenem času
61
Opiši hitra gibanja
- nastije
-so posledica razlik v osmotskem tlaku, ki povzroča prehajanja vode, kar ima za posledico nabrekanje in upadanje celic
62
Ali lahko hitra in počasna gibanja vidimo s prostim očesom?
da
63
Naštej nekaj primerov gibanj rastlin
- odpiranje in zapiranje listnih rež
- odpiranje in zapiranje cvetov (tulipan)
- obračanje cvetov (sončnica)
- delovanje lovilnih zank (mesojedke)
