Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija III > Rastline > Flashcards

Rastline Flashcards

1
Q

Kdo so prave kopenske rastline, zakaj?

A

semenke ali cvetnice, saj pri razmnoževanju ne potrebujejo vode

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Opiši cvetnice/semenke

A
  • Prave kopenske rastline, ki niso vezane na vodo (tudi med razmnoževanjem ne)
  • Naselile skoraj vsa življenska okolja
  • Po številu največja rastlinska skupina
  • Seme – posebna prilagoditev
  • Cvet – posebna razmnoževalna struktura
  • Oprašitev z vetrom (vetrocvetke), s pomočjo žuželk (žužkocvetke)
  • Razmnožujejo z metagenezo, kjer prevladuje nespolna - sporofitska generacija
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj je seme?

A
  • Je razmnoževalna struktura, ki primore k lažjemu preživetju na kopnem
  • Je mirujoča stopnja v razvoju
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kaj je naloga semena?

A
  • Sodeluje pri raznašanju semenk: če seme raznaša veter (regrat, javor) – ANEMOHORIJA, če pa živali – ZOOHORIJA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako je zgrajeno seme?

A
  • Kalček, semenska ovojnica, rezervna snov
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kalček

A

rastlinski zarodek, ima 1 ali 2 klična lista, stebelce in koreničico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

rezervna hrana

A
  • Rezervna hrana je v kalčku ali izven njega in omogoča kalitev
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Semenska ovojnica

A

varuje dele semena

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kako, kje se razvije seme?

A
  • Seme se razvije po oploditvi v semenskih zasnovah. Pri golosemenkah na površini plodnih lusk, pri kritosemenkat skrite v plodnici.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

V kaj preide seme po nastanku?

A

v obdobje mirovanja - dormanca

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kaj je pomembno pri kalitvi?

A
  • Pri kalitvi je nujno potrebna voda, ki aktivira encime za razgradnjo rezervne hrane. Kalček zaradi vode nabrekne, semenska lupina poči.
  • Najprej pogleda ven koreničica, potem stebelce, ki nosi klična lista.
  • Ko se razvijejo pravi zeleni listi govorimio o avtotrofni mladi rastlini.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Do kdaj je rastlina heterotrofna?

A

dokler ne razivje pravih zelenih listov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Katere sisteme poznamo

A

golosemenke, kritosemenke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

golosemenke

A

iglavci, ginkijevci, sagovci, gnetovci

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kritosemenke

A

enokaličnice, dvokaličnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Cvet pri kritosemenkah

A
  • Na cvetni osi – cvetišču so nameščeni listi cvetnega odevala: čašni in venčni listi. Nad njimi so prašniki (m), na vrhu cvetne osi pa pestič (ž)
  • Cvet je lahko enospolen ali dvospolen
  • Rastlina je lahko enodomna ali dvodomna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

cvet kritosemenke, žužkocvetke

A

cvetijo pozono pomladi, manj svetnega prahu (lepljiv, težek

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

cvet kritosemenke, vetrocvetke

A

(bukev, hrast, trave) je cvetno odevalo močno reducirano, cvetovi so enospolni in rastline so pogosto dvodomne.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Prašnik

A
  • Vetrocvetke (lahke, suh, cvetni prah v velikih količinah, naključna oprašitev)
  • Iz prašnične niti, prašnice, ki vsebuje 4 prašne vrečke
  • Mejoza (redukcijska delitev) –>pelodna zrna so različna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Pestič

A
  • Zrasli plodni listi, plodnica, vrat, brazda. V plodnici so semenske zasnove.
  • Če je plodnica ugreznjena v cvetišče je podrasla, če je nad cvetiščem je nadrasla
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Oprašitev

kritosemenke

A
  • Oprašitev je prenos cvetnega prahu s prašnikov na brazdo pestiča, če je cvet enospolen je oprašitev navzkrižna, če pa je cvet dvospolen pa je lahko samolasnta.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Oploditev

kritosemenke

A

je dvojna in poteka v semenskih zasnovah plodnice.
- Oploditev – združitev jeder spolnih celic

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Moški gametofit

A
  • Pelod, ki pade iz prašnih vrečk ne ustreza več mikorspori, ampak je že na nivoju moškega gametofita in je dvo/tro jedrna tvorba.
  • Pri oprašitvi je ena od celic podaljša v pelodov mešiček in raste proti plodnici, kjer so semenske zasnove. S sabo nosi 2 spermalni celici (brez bičkov)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Ženski gametofit

A
  • Razvije iz megaspore nucelusa semenskih zasnov. Megaspora se 3x mitotsko deli in nastane osemjedrni zarodkov mešiček.
  • Pri oploditvi spremalni celici vstopita v ženski gametofit preko mikropile.
    1. Spremalna celica + jajčna c. = 2n zigota – kalček
    2. Spremalna celica + polni jedri = 3n hranilno tkivo (sekundarni endosperm) ovoji semenskih zasnov pa se spremenijo v semensko ovojnico
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

Cvet pri golosemenkah

A
  • Cvetovi so enospolni
  • Rastline so lahko enodomne (jelka, borovke, cipresa), če so enospolni cvetovi na isti rastlini. Če so pa cvetovi na ločenih rastlinah, so dvodomne (tisa, ginko, sagovci)
  • Ženski in moški cvetovi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

Ženski cvetovi pri golosemenkah

A
  • Ženski cvetovi niso posamezni ampak so v socvejtu – storž. Posamezni cvetovi so nameščeni na osrednji del storža. Vsak cvet je zgrajen iz dveh lusk. Spodnja je ožja in daljša - KROVNA LUSKA, nad njo pa leži širša, krajša in robustnejša plodna luska s semenskimi zasnovami.
  • Krovna luska ščiti plodno
27
Q

Moški cvetovi

A
  • Moški cvetovi so zgrajeni iz podaljšane cvetne osi na kateri so nameščeni prašniki. Ti so ploščati z dvema prašnima vrečkama in nimajo dolge prašne niti.
28
Q

Oprašitev

golosemenke

A

s pomočjo vetra - vetrocvetke

29
Q

Oploditev

golosmenke

A
  • Oploditev je enojna in poteka na površini plodnih lusk
  • Spremalna celica + jajčna c. = 2n zigota
  • Ostale haploidne celice primarnega endosprema pa začno kopičiti hranljive snovi in se spremenijo v hranilno tkivo – primarni endosperm
  • Ovoj semenskih zasnov pa se spremeni v semensko ovojnico
  • Semena so krilata (prepoznamo vetrocvetke)
30
Q

Kaj spada pod sistem kritosemenk

A

enokaličnice in dvokaličnice

31
Q

značilnosti enokaličnic

A
  • Zelike
  • Kalček ima en klični list
  • Listi so sedeči, vzporedno žilnati
  • Razporeditev žil je razmetana
  • Korenina – šopasti sistem
  • Cvet – 3-števen, cvetno odevalo enojno
32
Q

Značilnosti dvokaličnic

A
  • Zelike in lesne
  • Kalček ima 2 klična lista
  • Listi so pecljati, mrežastožilnati
  • Razporaditev žil – urejene
  • Korenina – glavna in stranske
  • Cvet – 4 ali 5 – števen, svojno cvetno odevalo
33
Q

Naštej nekaj enokaličnic

A
  • Lilijevke
  • Narcisovke (zvonček)
  • Perunikovke (žafran)
  • Ostričevke
  • Trave (solzice)
  • Kuklavičevke (travniške orhideje)
34
Q

Naštej nekaj dvokaličnic

A
  • Zlatičnice
  • Rožnice (jablana)
  • Metuljnice
  • Kobulnice (janež, kumina, divje korenje)
  • Bukovke
  • Ustnatice (timijan, rožmarin)
  • Košarnice (regrat, marjetica)
35
Q

Plod

A
  • Razvije se iz cveta
  • Pri nastanku sodeluje samo plodnica – osemenja
  • Če je plodnica podrasla, sodeluje tudi cvetišče in redko cvetno odevalo.
  • Če gre za socvetje nastane soplodje.
36
Q

Merila za razvrščanje plodov

A
  1. Sočni (jagode, paradižnik, lubenica) / suhi (mak, oreh)
  2. Sejalni (fižol) / zaprti
  3. Enosemenski (regratova lučka, oreh, nektarine) / mnogosemenski (jagode, fižol)
  4. Koščičasti plodovi (marelice, nektarine)
  5. Soplodja (ananas, fige)
  6. Monokorpelni / polokorpelni
37
Q

Katera prevajalna tikva poznamo?

A

ksilem, floem

38
Q

kaj je transpiracija

A

oddajanje vodnih hlapov skozi listno površino listne reže, celice zapiralke in celice spremljevalke.

39
Q

Kako deluje transpiracijski tok?

A
  • Nastanek podtlaka v listnih žilah, vodni stolpec se zaradi kapilarnosti ne pretrga.
  • Voda vstopa v rastlino preko koreninskih laskov, ki imajo tanko povrhnjico. Vstopa zaradi visokega osmotskega tlaka. Zaradi razlik v osmotskem tlaku potuje voda proti notranjosti, vse do centralnega stržena korenine, kjer je glavna žila.
  • Glavna žila vsebuje veliko vode, zato voda ne more vstopit po zakonu osmoze.
  • Celice, ki obdajajo glavno žilo so obdane s kasparijevimi trakovi, ki so neprepustni za vodo. Zato se voda tukaj nabira. Zaradi česar se pojavi koreninski pritisk, ki vodo porine v žilo.
  • Med molekulami vode se pojavi površinska napetost, te se združijo in tvorijo nepretrgani vodni stolpec.
  • Pri potovanju vode navzgor v krošnjo pomaga še sesalna sila listov, ki nastane zaradi fotosinteze, kjer nastaja sladkor, ki vzviša osmotski tlak.
40
Q

Kje se nahajajo listne reže?

A

na spodnji povrhnjici, iz mrtvih celic, ki ne vsebujejo kloroplastov.

41
Q

Naloge listnih rež

A

oddajanje vode, izmenjava plinov

42
Q

Kako dleujejo listne reže?

A
  • Ko rastlina vrši proces FTS pri katerem nastaja sladkor, skupaj s kalijem zviša osmotski tlak, kar ima za posledico vstopanje vode, ki v celicah listnih rež zviša hidrostatski tlak/turgor, ki pritisne na zunanje celične stene. Celici nabrekneta in reža se odpre.
  • Ko se sladkor pretvori v škrob, ki v vodi ni topen, se osmotski tlak zniža, zato voda izstopi iz celic zapiralk, turgor pade in notranji membrani, ki sta debelejši se približata in reža se zapre
43
Q

Vplivi na odpiranje in zapiranje listnih rež

A
  • Razmere v okolju: svetloba, preskrbljenost z vodo
  • V času poteka FTS – reža odprta, skoznjo vstopa CO2
44
Q

Kateri ioni so potrebni za osmozo vode? Zakaj?

A

K ioni. * K ioni prehajajo v celice zapiralke in zaradi večje koncentracije K ionov po zakonu osmoze prihaja voda

45
Q

Katera kislina se v listih poveča, če rast. primankuje vode?

A

abscizinska kislina

46
Q

kaj je asimilatni sok

A

sladkorji-saharoza-transportni sladkor, aminokisline, hormoni

47
Q

Kje poteka Asimilatni tok?

A

po floemu – sitke s spremljevalnimi celicami, ki prečrpajo asimilate iz LC v sitke

48
Q

Kako poteka asimilatni tok?

A
  • V floemu listnih žil je visoka koncentracija snovi, ustvari se tlak, zato voda vstopa iz sosednjih tkiv
  • Asimilatni tok teče tudi navzgor proti rasltlinskim vršičkom in plodovom skupaj s transportnim tokom
  • Na mestu porabe asimilatov je koncentracija nižja, zato teče tok v tej smeri.
49
Q

Naštej rastlinske hormone

A
  • Avksini
  • Giberelini
  • Citokinini
  • Abscizinska kislina
  • Etilen
50
Q

Opiši avksine

A
  • Najpogostejši rastni hormon
  • Nastaja v rastnem vršičku in potuje po rastlini navzdol. Nastaja tudi v semenih in pelodnih zrnih.
  • Darwinov poskus, poskus s kalečim ovesom
51
Q

Kako deluje avksin

A
  • Deluje po tem, ko se veže na receptorske celice tako da:
  • Pospešuje rast celic (elongacija), rast korenin
  • Zavira rast stranskih poganjkov ter odpadanje listov in plodov
52
Q

Opiši giberline

A
  • Vpliva na rast rastline. Če je giberelinov premalo ostane rastlina pritlikava.
  • Pomembno vlogo ima pri kalitvi semena. Gibereline oddaja kalček. Ti potujejo v ostale dele semena in sprožijo nastanek encimov za razgradnjo škroba.
53
Q

Opiši citokinine

A
  • Nastajajo v koreninskem vršičku in razvijajočih se plodovih.
  • Potujejo v ostale dele rastline in pospešujejo celično delitev, pospešujejo presnovo s pospešenim pritokom asimilatov in zavirajo staranje,
  • Nepogrešljivi so v biotehnologiji – gojenje tkivnih kultur na umetnoho gojiščih (mikropropagacija)
54
Q

Kje nastaja abscizinska kislina

A

v listih, poganjkih, plodovih, semenih in vršičkih korenin

55
Q

Med kaj uvrščamo abscizinsko kislino?

A

med inhibitorje – zaviralce rasti in razvoja rastlin

56
Q

Naloga abscizinske kisline

A
  • Zavira kalitev, brstenje, pospešuje staranje, odpadanje listov in plodov.
  • Pomembno vlogo ima pri zapiranju rež ob pomankanju vode.
57
Q

Opiši etilen

A
  • Je plin, ki ga izločijo predvsem zreli plodovi.
  • Skupaj z avksinom zavira rast stranskih poganjkov.
58
Q

Naloga etilena

A
  • Pospešuje odpadanje listov in plodov, zavira rast v dolžino ter pospešuje zorenje plodov.
59
Q

Katera gibanja poznamo pri rastlinah?

A

hitra in počasna

60
Q

Opiši počasna gibanja

A
  • tropizmi
    -so posledica delovanja hormonov in se pokažejo po določenem času
61
Q

Opiši hitra gibanja

A
  • nastije
    -so posledica razlik v osmotskem tlaku, ki povzroča prehajanja vode, kar ima za posledico nabrekanje in upadanje celic
62
Q

Ali lahko hitra in počasna gibanja vidimo s prostim očesom?

A

da

63
Q

Naštej nekaj primerov gibanj rastlin

A
  • odpiranje in zapiranje listnih rež
  • odpiranje in zapiranje cvetov (tulipan)
  • obračanje cvetov (sončnica)
  • delovanje lovilnih zank (mesojedke)

Biologija III (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions