KRVOŽILNI SISTEM/OBTOČILA Flashcards
1
Q
Kaj je krvožilni sistem
A
- Je tekoče vezivno tkivo
2
Q
Kako je krvožilni sistem sestavljen?
A
56% krvna plazma
44% krvne celice
3
Q
Kako je seestavljena krvna plazma
A
rumenkasta tekočina iz vode in raztopljenih snovi, hormoni, odpadni produkti, protitelesa
- Plazmske beljakovine -albumini (H2O) in gloublini (maščobe- holesterol), fibrinogen (strjevanje krvi)
4
Q
Kako so sestavljene krvne celice?
A
nastajajo v krvotvornih organih (kostni mozeg, limfatično tkivo): eritrociti, trombociti, levkociti
5
Q
Naloga obtočil?
A
- Hiter prenos hranilnih snovi, kisika do celic
- Odnašanje produktov asimilacije
- Prenos hormonov, protitelesc, soli
- Toplote = prenos snovi in toplote in vzdrževanje homeostaze (stabilno notranje okolje)
6
Q
Naloga eritrocitov
A
prenos kisika
7
Q
Opiši eritrocite
A
- 4 – 5 milijonov/mm3
- V rdečem kostnem mozgu (hormon eritropoetin, B12)
- So bikonkavne
- Zrele brez jedra
- Vsebujejo hemoglobin
- Razpadejo v jetrih in vranici – bilirubin (rumenkasto zelene barve, pri razpadanju hemoglobina, v dvanajstniku razpade do konca)
8
Q
Opiši hemoglobin
A
4 polipeptidne verige, tetrapirolov obroč, železo
9
Q
Katera kri teče po arterijah?
A
- Svetlo rdeča kri -OKSIGENIRANA, oksihemoglobin
10
Q
Katera kri teče po venah?
A
- Temno rdeča kri – DEOKSIGENIRANA, deoksihemoglobin
11
Q
Kakšno nalogo imajo levkociti?
A
obrambno nalogo
12
Q
Opiši levkocite
A
- 5000 – 10000/mm3
- Jedro enotno ali deljeno na režnje
- Ameboidno gibanje
13
Q
Kako delimo levkocite?
A
- Zrnate (sinteza v rdečem kostnem mozgu)
- Nezrnate (sinteza v limfatičnih organih)
14
Q
Zrnati levkociti
A
- Eozinofilci – alergijske reakcije
- Bazofilci – vsebujejo heparin in sproščajo histamin
- Nevtrofilci – celice požiralke (jejo bakterije, poškodovane mrtve celice)
15
Q
Nezrnati levkociti
A
- Limfociti T (priželjc) /B (bezgavka)
- Monociti – makrofagi
16
Q
Naloga trombocitov
A
strjevanje krvi
17
Q
Opiši trombocite
A
- 150 000 – 300 000/mm3
- Nastanejo z razpadom megakariocite
- Preživijo 5-9 dni
18
Q
Opiši proces strjevanja/ožanja rane
A
- Sproščanje seratonina
- Proces strjevanja
- Sproščanje protistrjevalnega faktorja izven območja rane
19
Q
Opiši samo proces strjevanja
A
2.: tromboiti –> trombokinaza (ob prisotnosi Ca2+, vitamin K), potem iz protombina nastane trombin in iz fibrinogena fibrin.
20
Q
Kako delimo krvne žile?
A
- Aretrije ali odvodnice
- Vene ali dovodnice
- Kapilare ali lasnice
21
Q
Opiši zgradbo arterij
A
- Neprepustna vezivna ovojnica, debela
- Obsežna mišična plast – gladke mišice
- Notranja ovojnica – endotel
- Mali lumen
22
Q
Opiši arterijo
A
- Kri pod visokim pritiskom
- Prenos oksigenirane krvi razen PLJUČNE ARTERIJE (deoksigenirana kri)
23
Q
Opiši zgrabo vene
A
- Neprepustna vezivna ovojnica, tanjša
- Mišična plast manj izrazita
- Notranja ovojnica -endotel
- Zaklopke dvoloputaste
- Večji lumen
23
Q
opiši veno
A
- Obdane večinoma z mišicami in pomagajo venam
- Krvni pritisk nižji
- Pretok krvi počasen
- Prenos deoksigenirane krvi razen PLJUČNE VENE
24
Opiši zgrabo kapilar
- Stene iz endotela arteriol/venol
- Stena prepustna
25
opii kapilare
* Povsod razen v vrhnjici, hrustancu, leči in roženici
* Prihaja do izmenjave snovi med krvjo in tkivnimi celiami in pri tem nastaja tudi limfa
26
opiši izmenjavo snovi
V arterialnem delu kapilar je kri bogata s kisikom in hranljivimi snovmi. Da lahko prestopi steno epitela, mora biti dovolj visok krvni tlak. Lahko prehajajo sam majhne molekule: kisik, glukoza. Te v predelu tkiv sodelujejo v procesih CD, kjer nastaja CO2 in drugi odpadni produkti, ti vstopajo v venozni del kapilar, zato ker je nizek krvni tlak.
27
Kako delimo krvni obtok
* Veliki ali telesni / mali ali pljučni
28
kakšen je krvni obtok
* Sklenjen (kri ne zapusti kroga, žil), dvojni
29
Opiši mali ali pljučni krvni obtok
Oskrbi telo s kisikom: Začne se v desnem prekatu, od koder gre kri v pljučno arterijo, ki vodi v pljuča, kjer pride do izmenjave plinov in oksigenirana kri se preko 4 pljučnih ven vrne v L atrij.
30
opiši jetrni krvni obtok
jetrni krvni obtok, kamor vstopa kri iz prebavil po dejetrni veni/portalna vena, kjer se prefiltrira, uravnava sladkor, razgrajuje alkohol …. Da jetra opravijo nalogo potrebujejo veliko kisika in hranilnih snovi in to prinese jetrna arterija. Jetrna arterija se razveje na arteriole, ki s kapilarnim prepletom oskrbijo jetrne celice s hranilnimi snovmi. Prefiltrirana kri se preko jetrne vene zbira v spodnjo zbiralno veno.
31
Opiši veliki krvni obtok
je del krvnega obtoka, ki prenaša kri iz srca v vse dele telesa in nazaj. Ta obtok se začne v levi preddvor srca, kjer kisikova kri prehaja skozi levi prekat in nato skozi aorto do telesnih organov in tkiv. Tam kri odda kisik in pobere ogljikov dioksid ter se po žilah vrne v desni preddvor srca, od koder se nato kri premakne v mali krvni obtok (ali pljučni obtok) za oksigenacijo.
32
Opiši srce
* Miokard iz razvejanih enojedrnih celic
* Membrane prepustne in povezane v sincicij
* Opazna prečna progavost
* Delujejo brez naše volje
* Avtonomno živčevje
* ritmovnik
* EKG – elektokardiogram
33
Kaj sestavlja ritmovnik?
(zadnja stran desnega atrija)
- sinusni vozel
- Atrioventrikularni vozel
34
Kako deluje srce?
* Srce deluje ritmično v skladu s potrebami telesa (avtonomno živčevje)
35
Diastola atrijev
polnitev atrijev s krvjo:
- L atrij oksigenirana kri
- D atrij deoksigenirana kri
36
Sistola ventriklov
stiskanje krvi v odvodnice: mitralka in trikuspidalka zaprti
- L ventrikla v aorto
- D ventrikla v pljučni arteriji
37
Katere sistole in diastole obstajajo
sistola atrijev, ventriklov; diastola atrijev, ventriklov
38
Kaj delata mitralka in trikuspidalka pri delovanju srca?
se odpreta in kri preide iz atrijev v ventrikla
39
Kaj je krvni pritisk?
* Je sila, ki dleuje na površino žilnih sten in je posledica delovanja srca
* Normalne vrednosti: 125/80 mmHg
* Ključnega pomena za delovanje organizma
40
Kaj pomenijo št. pri krvnem pritisku?
* To sta sistolična (zgornja vrednost) in diastolična vrednost (spodnja vrednost)
41
Zakaj je nekje krvni pritisk višji, nekje nižji?
* Na določenih mestih je dovolj visok, da omogoča filtracijo krvi – kapilarni sistem v predelu tkiv, ledvice
* Na določenih mestih je dovolj nizek, da ne pride do filtracije: pljuča
42
Uravnavanje krvnega pritiska
* S količino krvi, ki preide v rsce
* S kontrakcijo žil
* S hormoni:
* Z živčnim sistemom – spodbuja/zavira delovanje srca.
43
S katerimi hormoni uravnavamo krvni pritisk?
- Adrenalin – kontrakcije žil – poviša tlak
- Adivertin – preprečuje izločanje vode in s tem padanje tlaka
- Aldosteron – Na (viša tlak) / K (niža tlak) ion
44
Kako se odraža hipertenzija?
- tihi morilec
* Prizadane srce (L ventrikel mora z veliko močjo potiskati kri v aorto, zato se poveča.) --> angina pektoris
* Možganska kap
45
Kaj se nahaja na zunanji membrani eritrocita?
(polisaharidni) antigeni:
- Prepoznani kot tuji, če se transundirajo drugi osebi
- Povzročajo aglutinacijo (zlepljenje eritrocitov), zato se imenujejo aglutinogeni.
46
Kaj se nahaja v plazmi človeka?
se nahajajo protitelesa (aglutinini
47
Ali ima človek z določenim aglutinogenom isti aglutinin?
ne
48
Kako se določajo krvne skupine?
* Če eritorcitom preiskovalca dodamo anti - A ali an anti-B protitelesa (aglutinini), nastopi aglutinacija med aglutinini in odgovarjajočimi aglutinogeni.
* Pozitivna rekacija je aglutinacija.
49
transfuzijske reakcije
* Pojavijo se pri transfuziji nepravilne krvne skupine
* Aglutinini prejemnika krvi napadejo celice krvodajalca:
Cirkulirajoči Hb se prefiltira/precipitira v ledvicah in povzročli okvaro ledvic
50
Kaj so posledice aglutinacije?
- Zmanjšana kapaciteta prenosa kisika
- Aglutinirane celice preprečujejo normalen pretok krvi
- Počeni eritrociti (hemoliza) sproščajo hemoglobin v kri
51
Kako se dedujejo krvne skupine?
kodominantno
52
Rhesus sistem
* Ločimo več različnih Rh aglkutinogenov – najpom. je faktor D
* Prisotnost faktorja D se smatra kot Rh pozitivna kri (Rh+) – 85% ljudi
* Odsotnost f D – Rh negativna kri (Rh -)
* Če Rh- oseba prejme Rh+ kri, nastanejo anti Rh-protitelesa
* Dedovanje dominantno-recesivno (+ je dominanten)
53
Kdaj pride do težave med nosečnostjo?
mati Rh-, plod Rh+ --> nevarnost za plod
54
Kako se odraža Rh sistem med nosečnostmi?
1. Nosečnost – otrok ni prizadet. Naslednje nosečnosti – burna reakcija v materinem imunskem sistemu (razpad eritrocitov novorojenčka).
Rešitve: vbirzgamo že pripravljena protitelesa proti Rh + plodovim eritrocitom (to so t.i. igG-antiD)
55
Ostali pomembni antigeni na eritrocitni membrani
M, N, Dufy, Kell
* Ni tvorbe protiteles proti tem antigenom
56
Kaj vse spada pod obrambni sistem?
limfa, vranica, priželjc
57
iz česa je sestavljen limfni sistem?
* Sestavljena iz limfnih kapilar, limfnih žil, bezgavk.
* Sistem limfnega žilja se slepo začne z limfnimi kapilarami, ki so razporejene po vsem telesu.
* Velike limfne žile so po zgradbi podobne venam in potekajo vzporedno z njimi. Žepaste zaklopke določajo tok limfe – proti vratu.
58
Kaj omogoča tok v limfnem sistemu?
* Ni osrednje črpalke, tok omogočajo skeletne mišice in gladke mišice v stenah žil.
59
Kateri sistem je najpomembnejši del obrambe telesa?
limfni sistem
60
naloga limfe
* Zbiranje in vračanje tkivne tekočine
* Prenašanje snovi (hormone, maščobe, proteine)
* Vsrkavanje maščob iz črevesja
* Odstranitev odpadnih produktov presnove, velike delce, bakterije
* Obramba telesa
61
Kje se nahajajo bezgavke, kako delujejo?
* Bezgavke se nahajajo ob srednje velikih limfnih žilah
* So različno velike in pomembne za dozorevanje monocitov in limfocitov
* Delujejo kot cedila
62
Zgradba bezgavk
- Več vstopnih limfnih žil
- Ena odvodna
- Sestavljene iz režnjev, ki vodijo do sredine
- Vstopa arterija in vena
- Režnji iz celic preko katerih se filtrira limfa, makrofagi pa prepoznajo tujke (fagocitoza), jih vežejo in požrejo, v skorji bezgavk dozorevajo limfociti.
63
Kako delimo obrambo telesa?
specifična in nespecifična
64
Nespecifična obramba telesa
- Deluje proti različnim tujkom na splošno
- Mehanizmi so pasivni (pregrade – koža, sluznica) in aktivni pri čemer se sproži.vnetni odziv (sproščanje histamina), povečan pretok krvi zviša temperaturo, prinese beljakovinske komplemente, ki preluknjajo membrano bakterij, kar omogoči vdor vode in propad.
- Fagociti jih pospravijo.
65
Specifična obramba telesa
- Deluje proti določenemu tujku preko imunskega sistema
- Omogoča odpornost in imunost
- Imunost je lahko prirojena in pridobljena zaradi stika s tujkom
- Tujke telo prepozna s pomočjo antigenov, ki so telesu tuji
- Obramba je možna s protitelesci ali imunoglobulini
- In s pomočjo prepoznavanja lastnih celic, ki so se spremenile zaradi okužbe z virusi. Te prepoznajo ubijalske celice T, ki sproščajo beljakovine …
- Avtoimune bolezni (sladkorna bolezen, multiploskleroza)
66
Kako so zgrajena protitelesca?
iz štirih polipeptidnih verig v obliki Y. Na vrhu sta dve prepoznavni antigenski mesti (ključ – ključavnica).
67
Naštej nekaj krvnih bolezni
hemofilija, arterijoskleroza, srčni infarkt, pljučna embolija
68
Vzrok hemofilije
pomankanje faktorja za strjevanje krvi (faktor 8)
69
Opiši hemofilijo
* Ob odsotnosti faktorjev se ne aktivira encimski aktivator, posledično. Pa tudi ne druge encimske reakcije, ob nesproženih the pa tudi ne naslednje reakcije pomembne za strjevanje krvi.
* Bolezen je dedna (po X) in neozdravljiva
* Bolniki so stalno v nevarnosti
70
Opiši aretrijosklerozo
* Zmanjšanje lumna žile zaradi nalaganja maščobnih oblog (maščoba: holesterol); obloge: mešanica vezivnega tkiva, skupkov trombocitov, lipoproteinov, holesterola
* Na maščobne obloge se nalagajo krvni strdki (nastajajoči ob hrapavi žilni steni) – mašenje žile
* Bolezen povzroči ogromno smrti
* Arterijoskleroza vodi k drugim boleznim oz. usodnim stanjem (srčni infarkt, pljučna embolija – pljučni infarkt, možganska kap)
71
Posledica česa je srčni infarkt in kako se začne?
* Posledica koronarne arterijoskleroze (zamašitev venčnih žil, ki oskrbujejo srce s hranilnimi snovmi in kisikom)
* Začne se z razpoko na koronarnem plaku (oblogi) – začetek nastajanja krvnega strdka in pospešeno mašenje žile
72
Kaj je ishemija
pomankanje kisika in hranilnih snovi ter kopičenje produktov presnove); huda in dolgotrajna povzroči odmiranje srčnih celic --> infarkt
73
Simptomi srčnega infarkta
GROM, močna bolečina v prsnem košu in levi roki, motnje srčnega ritma, slabost, motnje zavesti, težko dihanje, hladen znoj, bruhanje.
74
angina pektoris
najpogostejši simptom bolezni koronarnih arterij
75
Preventiva srčne kapi
redna telesna vadba, pazimo holesterol, krvni tlak (visok), izogibanje kajenju, stresu
76
rizične skupine srčne kapi
debelejši, bolniki s SB, kadilci, pojavnost v družini
77
Zdravljenje srčne kapi
perkutana koronarnaintervencija (PCI), kiruruška premostitev začepljenega dela žile (bypass), zdravila proti strjevanju krvi.
78
V kaj vodi pljučna embolija
v 25% vodi do pljučnega infarkta tj. komplikacija pljučne embolije
79
Opiši pljučno embolijo
* Zapora žile v malem arterijskem krvnem obtoku
80
Vzroki pljučne embolije
pojavi se zaradi krvnega strdka, oblikovanega na hrapavih žilnih stenah. Redkeje zaradi zraka, maščobe ali tujkov.
81
Simptomi pljučne embolije
težko/pospešeno dihanje, znojenje, povišana srčna frekvenca, občutek ogroženosti, modro obarvanje kože, enostranske bolečine v prsih, na področju rok, hrbta in zgornjega dela trebuha.
82
zdravljenje pljučne embolije
skrbno; zdravila antikoagulanti, raztapljanje strdka z zdravili (tromboza)/operativno
83
preventiva pljučne embolije
hoja, kolesarjenje, krepitev mišičja nog
84
Kaj je možganska kap
* Deli možganskega tkiva odmrejo, ker niso oskrbovani s krvjo. (hranilne snovi in kisiki)
85
Kako rečemo zamašitvi žil
tromboza ali embolija
86
Posledice možganske kapi
ohromelost, motnje govora
87
Zdravljenje možganske kapi
intenzivna terapije za odpravljanje posledic, okvare se velikokrat kljub zdravljenju ohranijo
88
Preventiva možganske kapi
uravnotežena prehrana, mnogo gibanja, omejitev alkohola in tobaka.
89
Kaj so krčne žile
* Oslabljeno delovanje venskih zaklopk v venah
* Vene se zvijajo in nabrekajo – krčna žila
* Nastajajo samo pri površinskih venah
90
Vzrok krčnih žil
slabosti vezivnega tkiva, oviranja obtoka zaradi dolgega sedenja/stanja, nošenje ozkih oblek, nosečnost, zamašitev globokih ven s trombociti, hormonskimi fakotrji
91
Preventiva krčnih žil
telesna vadba (krepitev žilnih sten), izogibanje dolgemu sedenju/stanju, pazimo na telesno težo, večkrat dvignemo noge, nosimo udobna oblačila.
92
Kaj je levkemija
krvni rak, “bela kri”
* Bolezen tkiva v kostnem mozgu, vranici in limfnih vozlih (tkiva, ki proizvajajo krvne celice obolijo za rakom)
93
Posledica levkemije
nebrzdano širjenje nefunkcionalnih levkocitov
* Nefunkcionalni levkociti ovirajo nastajanje eritrocitov in trombocitov ter ostalih organov
94
Zdravljenje levkemije
presaditev kostnega mozga, zdravljenje z matičnimi celicami
95
Katere skupine so kritične? - levkemija
otroci, puberteta, starost
