Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

Biologija III > KRVOŽILNI SISTEM/OBTOČILA > Flashcards

KRVOŽILNI SISTEM/OBTOČILA Flashcards

1
Q

Kaj je krvožilni sistem

A
  • Je tekoče vezivno tkivo
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kako je krvožilni sistem sestavljen?

A

56% krvna plazma
44% krvne celice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kako je seestavljena krvna plazma

A

rumenkasta tekočina iz vode in raztopljenih snovi, hormoni, odpadni produkti, protitelesa
- Plazmske beljakovine -albumini (H2O) in gloublini (maščobe- holesterol), fibrinogen (strjevanje krvi)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Kako so sestavljene krvne celice?

A

nastajajo v krvotvornih organih (kostni mozeg, limfatično tkivo): eritrociti, trombociti, levkociti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Naloga obtočil?

A
  • Hiter prenos hranilnih snovi, kisika do celic
  • Odnašanje produktov asimilacije
  • Prenos hormonov, protitelesc, soli
  • Toplote = prenos snovi in toplote in vzdrževanje homeostaze (stabilno notranje okolje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Naloga eritrocitov

A

prenos kisika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Opiši eritrocite

A
  • 4 – 5 milijonov/mm3
  • V rdečem kostnem mozgu (hormon eritropoetin, B12)
  • So bikonkavne
  • Zrele brez jedra
  • Vsebujejo hemoglobin
  • Razpadejo v jetrih in vranici – bilirubin (rumenkasto zelene barve, pri razpadanju hemoglobina, v dvanajstniku razpade do konca)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Opiši hemoglobin

A

4 polipeptidne verige, tetrapirolov obroč, železo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Katera kri teče po arterijah?

A
  • Svetlo rdeča kri -OKSIGENIRANA, oksihemoglobin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Katera kri teče po venah?

A
  • Temno rdeča kri – DEOKSIGENIRANA, deoksihemoglobin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kakšno nalogo imajo levkociti?

A

obrambno nalogo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Opiši levkocite

A
  • 5000 – 10000/mm3
  • Jedro enotno ali deljeno na režnje
  • Ameboidno gibanje
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako delimo levkocite?

A
  • Zrnate (sinteza v rdečem kostnem mozgu)
  • Nezrnate (sinteza v limfatičnih organih)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Zrnati levkociti

A
  • Eozinofilci – alergijske reakcije
  • Bazofilci – vsebujejo heparin in sproščajo histamin
  • Nevtrofilci – celice požiralke (jejo bakterije, poškodovane mrtve celice)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Nezrnati levkociti

A
  • Limfociti T (priželjc) /B (bezgavka)
  • Monociti – makrofagi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Naloga trombocitov

A

strjevanje krvi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

Opiši trombocite

A
  • 150 000 – 300 000/mm3
  • Nastanejo z razpadom megakariocite
  • Preživijo 5-9 dni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

Opiši proces strjevanja/ožanja rane

A
  1. Sproščanje seratonina
  2. Proces strjevanja
  3. Sproščanje protistrjevalnega faktorja izven območja rane
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Opiši samo proces strjevanja

A

2.: tromboiti –> trombokinaza (ob prisotnosi Ca2+, vitamin K), potem iz protombina nastane trombin in iz fibrinogena fibrin.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Kako delimo krvne žile?

A
  • Aretrije ali odvodnice
  • Vene ali dovodnice
  • Kapilare ali lasnice
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Opiši zgradbo arterij

A
  • Neprepustna vezivna ovojnica, debela
  • Obsežna mišična plast – gladke mišice
  • Notranja ovojnica – endotel
  • Mali lumen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Opiši arterijo

A
  • Kri pod visokim pritiskom
  • Prenos oksigenirane krvi razen PLJUČNE ARTERIJE (deoksigenirana kri)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

Opiši zgrabo vene

A
  • Neprepustna vezivna ovojnica, tanjša
  • Mišična plast manj izrazita
  • Notranja ovojnica -endotel
  • Zaklopke dvoloputaste
  • Večji lumen
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

opiši veno

A
  • Obdane večinoma z mišicami in pomagajo venam
  • Krvni pritisk nižji
  • Pretok krvi počasen
  • Prenos deoksigenirane krvi razen PLJUČNE VENE
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

Opiši zgrabo kapilar

A
  • Stene iz endotela arteriol/venol
  • Stena prepustna
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

opii kapilare

A
  • Povsod razen v vrhnjici, hrustancu, leči in roženici
  • Prihaja do izmenjave snovi med krvjo in tkivnimi celiami in pri tem nastaja tudi limfa
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

opiši izmenjavo snovi

A

V arterialnem delu kapilar je kri bogata s kisikom in hranljivimi snovmi. Da lahko prestopi steno epitela, mora biti dovolj visok krvni tlak. Lahko prehajajo sam majhne molekule: kisik, glukoza. Te v predelu tkiv sodelujejo v procesih CD, kjer nastaja CO2 in drugi odpadni produkti, ti vstopajo v venozni del kapilar, zato ker je nizek krvni tlak.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

Kako delimo krvni obtok

A
  • Veliki ali telesni / mali ali pljučni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kakšen je krvni obtok

A
  • Sklenjen (kri ne zapusti kroga, žil), dvojni
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

Opiši mali ali pljučni krvni obtok

A

Oskrbi telo s kisikom: Začne se v desnem prekatu, od koder gre kri v pljučno arterijo, ki vodi v pljuča, kjer pride do izmenjave plinov in oksigenirana kri se preko 4 pljučnih ven vrne v L atrij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

opiši jetrni krvni obtok

A

jetrni krvni obtok, kamor vstopa kri iz prebavil po dejetrni veni/portalna vena, kjer se prefiltrira, uravnava sladkor, razgrajuje alkohol …. Da jetra opravijo nalogo potrebujejo veliko kisika in hranilnih snovi in to prinese jetrna arterija. Jetrna arterija se razveje na arteriole, ki s kapilarnim prepletom oskrbijo jetrne celice s hranilnimi snovmi. Prefiltrirana kri se preko jetrne vene zbira v spodnjo zbiralno veno.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

Opiši veliki krvni obtok

A

je del krvnega obtoka, ki prenaša kri iz srca v vse dele telesa in nazaj. Ta obtok se začne v levi preddvor srca, kjer kisikova kri prehaja skozi levi prekat in nato skozi aorto do telesnih organov in tkiv. Tam kri odda kisik in pobere ogljikov dioksid ter se po žilah vrne v desni preddvor srca, od koder se nato kri premakne v mali krvni obtok (ali pljučni obtok) za oksigenacijo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

Opiši srce

A
  • Miokard iz razvejanih enojedrnih celic
  • Membrane prepustne in povezane v sincicij
  • Opazna prečna progavost
  • Delujejo brez naše volje
  • Avtonomno živčevje
  • ritmovnik
  • EKG – elektokardiogram
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

Kaj sestavlja ritmovnik?

A

(zadnja stran desnega atrija)
- sinusni vozel
- Atrioventrikularni vozel

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

Kako deluje srce?

A
  • Srce deluje ritmično v skladu s potrebami telesa (avtonomno živčevje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

Diastola atrijev

A

polnitev atrijev s krvjo:
- L atrij oksigenirana kri
- D atrij deoksigenirana kri

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

Sistola ventriklov

A

stiskanje krvi v odvodnice: mitralka in trikuspidalka zaprti
- L ventrikla v aorto
- D ventrikla v pljučni arteriji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

Katere sistole in diastole obstajajo

A

sistola atrijev, ventriklov; diastola atrijev, ventriklov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

Kaj delata mitralka in trikuspidalka pri delovanju srca?

A

se odpreta in kri preide iz atrijev v ventrikla

39
Q

Kaj je krvni pritisk?

A
  • Je sila, ki dleuje na površino žilnih sten in je posledica delovanja srca
  • Normalne vrednosti: 125/80 mmHg
  • Ključnega pomena za delovanje organizma
40
Q

Kaj pomenijo št. pri krvnem pritisku?

A
  • To sta sistolična (zgornja vrednost) in diastolična vrednost (spodnja vrednost)
41
Q

Zakaj je nekje krvni pritisk višji, nekje nižji?

A
  • Na določenih mestih je dovolj visok, da omogoča filtracijo krvi – kapilarni sistem v predelu tkiv, ledvice
  • Na določenih mestih je dovolj nizek, da ne pride do filtracije: pljuča
42
Q

Uravnavanje krvnega pritiska

A
  • S količino krvi, ki preide v rsce
  • S kontrakcijo žil
  • S hormoni:
  • Z živčnim sistemom – spodbuja/zavira delovanje srca.
43
Q

S katerimi hormoni uravnavamo krvni pritisk?

A
  • Adrenalin – kontrakcije žil – poviša tlak
  • Adivertin – preprečuje izločanje vode in s tem padanje tlaka
  • Aldosteron – Na (viša tlak) / K (niža tlak) ion
44
Q

Kako se odraža hipertenzija?

A
  • tihi morilec
  • Prizadane srce (L ventrikel mora z veliko močjo potiskati kri v aorto, zato se poveča.) –> angina pektoris
  • Možganska kap
45
Q

Kaj se nahaja na zunanji membrani eritrocita?

A

(polisaharidni) antigeni:
- Prepoznani kot tuji, če se transundirajo drugi osebi
- Povzročajo aglutinacijo (zlepljenje eritrocitov), zato se imenujejo aglutinogeni.

46
Q

Kaj se nahaja v plazmi človeka?

A

se nahajajo protitelesa (aglutinini

47
Q

Ali ima človek z določenim aglutinogenom isti aglutinin?

A

ne

48
Q

Kako se določajo krvne skupine?

A
  • Če eritorcitom preiskovalca dodamo anti - A ali an anti-B protitelesa (aglutinini), nastopi aglutinacija med aglutinini in odgovarjajočimi aglutinogeni.
  • Pozitivna rekacija je aglutinacija.
49
Q

transfuzijske reakcije

A
  • Pojavijo se pri transfuziji nepravilne krvne skupine
  • Aglutinini prejemnika krvi napadejo celice krvodajalca:
    Cirkulirajoči Hb se prefiltira/precipitira v ledvicah in povzročli okvaro ledvic
50
Q

Kaj so posledice aglutinacije?

A
  • Zmanjšana kapaciteta prenosa kisika
  • Aglutinirane celice preprečujejo normalen pretok krvi
  • Počeni eritrociti (hemoliza) sproščajo hemoglobin v kri
51
Q

Kako se dedujejo krvne skupine?

A

kodominantno

52
Q

Rhesus sistem

A
  • Ločimo več različnih Rh aglkutinogenov – najpom. je faktor D
  • Prisotnost faktorja D se smatra kot Rh pozitivna kri (Rh+) – 85% ljudi
  • Odsotnost f D – Rh negativna kri (Rh -)
  • Če Rh- oseba prejme Rh+ kri, nastanejo anti Rh-protitelesa
  • Dedovanje dominantno-recesivno (+ je dominanten)
53
Q

Kdaj pride do težave med nosečnostjo?

A

mati Rh-, plod Rh+ –> nevarnost za plod

54
Q

Kako se odraža Rh sistem med nosečnostmi?

A
  1. Nosečnost – otrok ni prizadet. Naslednje nosečnosti – burna reakcija v materinem imunskem sistemu (razpad eritrocitov novorojenčka).
    Rešitve: vbirzgamo že pripravljena protitelesa proti Rh + plodovim eritrocitom (to so t.i. igG-antiD)
55
Q

Ostali pomembni antigeni na eritrocitni membrani

A

M, N, Dufy, Kell
* Ni tvorbe protiteles proti tem antigenom

56
Q

Kaj vse spada pod obrambni sistem?

A

limfa, vranica, priželjc

57
Q

iz česa je sestavljen limfni sistem?

A
  • Sestavljena iz limfnih kapilar, limfnih žil, bezgavk.
  • Sistem limfnega žilja se slepo začne z limfnimi kapilarami, ki so razporejene po vsem telesu.
  • Velike limfne žile so po zgradbi podobne venam in potekajo vzporedno z njimi. Žepaste zaklopke določajo tok limfe – proti vratu.
58
Q

Kaj omogoča tok v limfnem sistemu?

A
  • Ni osrednje črpalke, tok omogočajo skeletne mišice in gladke mišice v stenah žil.
59
Q

Kateri sistem je najpomembnejši del obrambe telesa?

A

limfni sistem

60
Q

naloga limfe

A
  • Zbiranje in vračanje tkivne tekočine
  • Prenašanje snovi (hormone, maščobe, proteine)
  • Vsrkavanje maščob iz črevesja
  • Odstranitev odpadnih produktov presnove, velike delce, bakterije
  • Obramba telesa
61
Q

Kje se nahajajo bezgavke, kako delujejo?

A
  • Bezgavke se nahajajo ob srednje velikih limfnih žilah
  • So različno velike in pomembne za dozorevanje monocitov in limfocitov
  • Delujejo kot cedila
62
Q

Zgradba bezgavk

A
  • Več vstopnih limfnih žil
  • Ena odvodna
  • Sestavljene iz režnjev, ki vodijo do sredine
  • Vstopa arterija in vena
  • Režnji iz celic preko katerih se filtrira limfa, makrofagi pa prepoznajo tujke (fagocitoza), jih vežejo in požrejo, v skorji bezgavk dozorevajo limfociti.
63
Q

Kako delimo obrambo telesa?

A

specifična in nespecifična

64
Q

Nespecifična obramba telesa

A
  • Deluje proti različnim tujkom na splošno
  • Mehanizmi so pasivni (pregrade – koža, sluznica) in aktivni pri čemer se sproži.vnetni odziv (sproščanje histamina), povečan pretok krvi zviša temperaturo, prinese beljakovinske komplemente, ki preluknjajo membrano bakterij, kar omogoči vdor vode in propad.
  • Fagociti jih pospravijo.
65
Q

Specifična obramba telesa

A
  • Deluje proti določenemu tujku preko imunskega sistema
  • Omogoča odpornost in imunost
  • Imunost je lahko prirojena in pridobljena zaradi stika s tujkom
  • Tujke telo prepozna s pomočjo antigenov, ki so telesu tuji
  • Obramba je možna s protitelesci ali imunoglobulini
  • In s pomočjo prepoznavanja lastnih celic, ki so se spremenile zaradi okužbe z virusi. Te prepoznajo ubijalske celice T, ki sproščajo beljakovine …
  • Avtoimune bolezni (sladkorna bolezen, multiploskleroza)
66
Q

Kako so zgrajena protitelesca?

A

iz štirih polipeptidnih verig v obliki Y. Na vrhu sta dve prepoznavni antigenski mesti (ključ – ključavnica).

67
Q

Naštej nekaj krvnih bolezni

A

hemofilija, arterijoskleroza, srčni infarkt, pljučna embolija

68
Q

Vzrok hemofilije

A

pomankanje faktorja za strjevanje krvi (faktor 8)

69
Q

Opiši hemofilijo

A
  • Ob odsotnosti faktorjev se ne aktivira encimski aktivator, posledično. Pa tudi ne druge encimske reakcije, ob nesproženih the pa tudi ne naslednje reakcije pomembne za strjevanje krvi.
  • Bolezen je dedna (po X) in neozdravljiva
  • Bolniki so stalno v nevarnosti
70
Q

Opiši aretrijosklerozo

A
  • Zmanjšanje lumna žile zaradi nalaganja maščobnih oblog (maščoba: holesterol); obloge: mešanica vezivnega tkiva, skupkov trombocitov, lipoproteinov, holesterola
  • Na maščobne obloge se nalagajo krvni strdki (nastajajoči ob hrapavi žilni steni) – mašenje žile
  • Bolezen povzroči ogromno smrti
  • Arterijoskleroza vodi k drugim boleznim oz. usodnim stanjem (srčni infarkt, pljučna embolija – pljučni infarkt, možganska kap)
71
Q

Posledica česa je srčni infarkt in kako se začne?

A
  • Posledica koronarne arterijoskleroze (zamašitev venčnih žil, ki oskrbujejo srce s hranilnimi snovmi in kisikom)
  • Začne se z razpoko na koronarnem plaku (oblogi) – začetek nastajanja krvnega strdka in pospešeno mašenje žile
72
Q

Kaj je ishemija

A

pomankanje kisika in hranilnih snovi ter kopičenje produktov presnove); huda in dolgotrajna povzroči odmiranje srčnih celic –> infarkt

73
Q

Simptomi srčnega infarkta

A

GROM, močna bolečina v prsnem košu in levi roki, motnje srčnega ritma, slabost, motnje zavesti, težko dihanje, hladen znoj, bruhanje.

74
Q

angina pektoris

A

najpogostejši simptom bolezni koronarnih arterij

75
Q

Preventiva srčne kapi

A

redna telesna vadba, pazimo holesterol, krvni tlak (visok), izogibanje kajenju, stresu

76
Q

rizične skupine srčne kapi

A

debelejši, bolniki s SB, kadilci, pojavnost v družini

77
Q

Zdravljenje srčne kapi

A

perkutana koronarnaintervencija (PCI), kiruruška premostitev začepljenega dela žile (bypass), zdravila proti strjevanju krvi.

78
Q

V kaj vodi pljučna embolija

A

v 25% vodi do pljučnega infarkta tj. komplikacija pljučne embolije

79
Q

Opiši pljučno embolijo

A
  • Zapora žile v malem arterijskem krvnem obtoku
80
Q

Vzroki pljučne embolije

A

pojavi se zaradi krvnega strdka, oblikovanega na hrapavih žilnih stenah. Redkeje zaradi zraka, maščobe ali tujkov.

81
Q

Simptomi pljučne embolije

A

težko/pospešeno dihanje, znojenje, povišana srčna frekvenca, občutek ogroženosti, modro obarvanje kože, enostranske bolečine v prsih, na področju rok, hrbta in zgornjega dela trebuha.

82
Q

zdravljenje pljučne embolije

A

skrbno; zdravila antikoagulanti, raztapljanje strdka z zdravili (tromboza)/operativno

83
Q

preventiva pljučne embolije

A

hoja, kolesarjenje, krepitev mišičja nog

84
Q

Kaj je možganska kap

A
  • Deli možganskega tkiva odmrejo, ker niso oskrbovani s krvjo. (hranilne snovi in kisiki)
85
Q

Kako rečemo zamašitvi žil

A

tromboza ali embolija

86
Q

Posledice možganske kapi

A

ohromelost, motnje govora

87
Q

Zdravljenje možganske kapi

A

intenzivna terapije za odpravljanje posledic, okvare se velikokrat kljub zdravljenju ohranijo

88
Q

Preventiva možganske kapi

A

uravnotežena prehrana, mnogo gibanja, omejitev alkohola in tobaka.

89
Q

Kaj so krčne žile

A
  • Oslabljeno delovanje venskih zaklopk v venah
  • Vene se zvijajo in nabrekajo – krčna žila
  • Nastajajo samo pri površinskih venah
90
Q

Vzrok krčnih žil

A

slabosti vezivnega tkiva, oviranja obtoka zaradi dolgega sedenja/stanja, nošenje ozkih oblek, nosečnost, zamašitev globokih ven s trombociti, hormonskimi fakotrji

91
Q

Preventiva krčnih žil

A

telesna vadba (krepitev žilnih sten), izogibanje dolgemu sedenju/stanju, pazimo na telesno težo, večkrat dvignemo noge, nosimo udobna oblačila.

92
Q

Kaj je levkemija

A

krvni rak, “bela kri”
* Bolezen tkiva v kostnem mozgu, vranici in limfnih vozlih (tkiva, ki proizvajajo krvne celice obolijo za rakom)

93
Q

Posledica levkemije

A

nebrzdano širjenje nefunkcionalnih levkocitov
* Nefunkcionalni levkociti ovirajo nastajanje eritrocitov in trombocitov ter ostalih organov

94
Q

Zdravljenje levkemije

A

presaditev kostnega mozga, zdravljenje z matičnimi celicami

95
Q
A

Biologija III (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions