PV 1 Flashcards
funkcija zrnati ER
sinteya membranskih proteinov, vodotopnih proteinov (sekrecijski in lumenski) in glicerofosfolipidov
funkcija gladki ER
sinteza steroidov, detoksifikacija, dodajanje lipidne komponente na lipoproteine in skladiščenje kalcija
2 tipa transporta proteinov:
posttranslacijski in kotranslacijski
ko se protein usidra v membrano ER, se mora še:
stabilizirati - DISULFIDNI MOSTIČKI in preoklikovati - GLIKOLIZACIJA
pri kotranslacijski transport proteinov, signalna sekvenca razgradijo
signalne peptidaze
kako se vežejo ribosom in nastajajoča polipeptidna veriga z membrano ER-a?
preko SRP (vezan na signalno sekvenco sekvenco). SRP se veže na SRP receptor na membrano ER
kaj je značilno za transmembranskih proteinov na ER-a?
imajo na sebi START-transfer in STOP-transfer sekvence.
kaj oblikuje translokacijski kompleks na membrano ER=
translokacijski kanal - Sec61 !!!!!
proteini ki se prenašajo posttranslacijski preko translokacijskega kanala ne potrebujejo SRP, ampak:
posebni receptor Sec62/63 in še vezavo Bip proteini (šaperoni v lumnu ER-a ki vlečejo polipeptidno verigo skozi translok.kanal)
membranski lipidi so:
fosfolipidi (glicerolipidi), sfingolipidi in holesterol
hidrofobni rep pri fosfolipidi:
glicerol in MK (fosfolipidi vsebujejo eno nasičeno in eno nenasičeno maščobno kislino)
fazni prehodi membrane:
tekoča neurejena - SOL, tekoča urejena - SOL in trdna faza - GEL
v tekoči urejeni fazi - SOL ima:
veliko holesterola, veliko sfingomielina – membranski raft
proteini v membrani delimo na:
transportne, vezavni, receptorski in encimi
integralne proteine ločimo na:
transmembranski in lipidno vezane
glikokaliks je lahko vezan na 3 različne stvari:
glikolipidi, glikoproteini in proteoglikani
sladkorni del na glikoproteinov je lahko vezan na:
dušik – N-vezani oligosaharidi ali na kisik – O-vezani oligosaharidi
O-vezani OS so vezani na:
treonin in serin
N-vezani OS so vezani na:
asparagin
Sindekan je —, ki stabiliziraa in zadržuje — in jih pripelje do receptorja (im podaljša življensko dobo)
proteoglikan; rastne faktorje FGF (fibroblastni)
pomen glikozilacije:
mehanska in kemijska zaščita celic in proteinov, omogoči specifično prepoznavanje - ABO, Rh, spermij-jajčece, vezavi levkocitov pri vnetni reakciji-selektini
katere elemente gradijo membranski raft?
največ sfingolipidi in holesterol; GPI vezane proteine, transmembranske glikoproteine, glikolipide, lektin
pasivni transport - pospešena difuzija
kanalčki in prenašalni proteini
aktivni transport
črpalke
kaj se mora prvič zgodit pri prehodu K ionov skozi kanalčke?
hidratacijski ovoj iona s pomočjo ščetk (ki vsebujejo kisik) se odstrani
glede na mehanizem prepustnosti kanalčke delimo na:
napetostne odvisne, ligandno odvisne in mehansko odvisne
3 tipe prenašalske proteine
uniport, simport in antiport
primer uniporterja
glukoza, aminokisline
primer simporterja:
Na+/glukoza, Na+/aminokisline
primer antiporterja:
Na+/H+, Na+/Ca2+
P-črpalka
Na+/K+ črpalka – 3Na+ iz celice, 2K+ v celici
turbinske/rotacijske črpalke
V-črpalka in F-črpalka
V-črpalka
transportira protone in tako uravnava pH okolja; ATP se defosforilira, pri tem nastalo energijo pa črpalka porabi za transport protonov proti konc.gradientu. – ATP HIDROLIZA
F-črpalka
skrbi za prenos protonov v mitohodriji, pri čemer nastaja ATP; ATP se fosforilira, pri tem pa protoni potujejo v smeri konc.gradienta(v matriks mitohondrija) – ATP SINTEZA
Primarni aktivni transport
P-črpalke, turbinske črpalke in ABC transporterje
primer ABC transporter
CFTR (od abc, samo on plus za joni)
načini signalizacije
sekrecijsko signaliziranje, signalizacija skozi preslednikovne stike, kontaktno odvisna signalizacija
sekrecijsko signaliziranje:
1) parakrino in avtokrino (rastni faktorji)
2) endokrino (hormoni)
3) sinaptično (nevrotransmiterji)
3 tipe signalnih molekul
NO (dušikov oksid), hidrofilne molekule, hidrofobne molekule
hidrofilne signalne molekule se vežejo na:
membranski receptorji
hidrofobne signalne molekule:
vstopijo v celico, potrebujejo prenašalce in citosolne ali jedrske receptorje)
kaj naredi hitri odziv signala?
preko kaskade se aktivirajo že obstoječi encimi v citsolu
kaj naredi počasni odziv signala?
signal potuje v jedro, kjer sproži sintezo proteina
receptorji v membrani:
1) receptorji kot ligandno odvisni ionski kanalčki
2) z G-proteini povezani receptorji
3) encimsko aktivni receptorji
agregat agrekana =
hialuron (GAG) + povezovalni proteini + agrekan (proteoglikan)
funkcije proteoglikana
mehanska in kemijska zaščita celic, vzdrževajo razdalja med celicami, sodelujejo pri vezavi restnih faktorjev in omogočijo vezavo Ca++
funkcije bazalne lamine
ločuje epitel od veziva, je podloga za pritrjevanje celic, omogoča diferenciacijo, je osnova za obnavljanje celic in lahko deluje kot makromolekularni filter(v ledvicah)
glavne komponente bazalne lamine
laminin I in kolagen IV (tudi glikoproteine - fibronektine)
bazalna lamina vsebuje tudi glikoproteine fibronektine, ki vsebujejo vezavna mesta za:
različne komponente medceličnine (GAG, kolagen) in vezavna mesta za receptorje ter vezavna mesta za rastne faktorje.
najpogostejši kolagen v celici
kolagen I
kako se proizvaja kolagen?
je sekrecijski protein – proizvajajo ga fibroblasti, nastaja v ER kjer nato se sprocesira iz prokolagena in še vsebuje propeptidne konce (nefunkcionalne zaporedja AK). Preko GA in eksocitoze izloči iz celice, zunaj proteolitični encimi razgradijo propeptid
oblika kolagena
nastaja v obliki trimernih alfa heliksov, ki se nato na koncih povezujejo v kolagenske nitke (tip I, II, III)
elastin + fibrilin
= elastične fibrile elastina
primer kolagenske bolezen
Ehlers-Danlosov sindrom (hiperelastičnost kože)
pritrditveni kompartment
integrin-laminin5-kolagen VII
vrste povezovalnih molekul - CAM
integrini, kadherini, selektini in Ig naddružina
na beta verigo integrinov preko —- se vežejo aktinski filamenti
talin in vinkulin (adapterski proteini)
med kadherine spadajo:
klasični - epitelijske, živčni, placentalni, endotelijski, in neklasični - protokadherini, desmokolini in desmogleini
v naddružini Ig spadajo:
ICAM (intercelularne), NCAM (nevronske) in nektini
selektini se vedno vežejo na:
sladkorni del glikoproteina
tipe selektinov:
E (epitelni), P (trombocitni), L (levkocitni)
kaj se poveže pri migraciji levkocitov na območje infekcije
selektini (endotelijska celica) + glikoproteini (levkociti) ………….. integrini (levkociti) + ICAM (end.celica)
v normalnih pogojih na levkocitih so:
glikoproteini za selektine in neaktivni integrini
v normalnih pogojih so v celicah endotelja selektini:
zaprti v vezikle v citosolu
sidrični stiki
adherenten, dezmosom, hemidezmosom, fokalni
tesni stik - proteini
transmembranski - okludini, klavdini;
adapterski - ZO 1,2,3
adherentni stik - proteini
transmembranski - kadherini (E,M), nektin (Ig);
adapterski - katenini (kadherini), afadin (nektin)
dezmosom - proteini
transmembranski proteini - dezmokolin, dezmoglein
adapterski proteini - dezmoplakin, plakoglobin
presledkovni stik - proteini
koneksini (transmembranski)
hemidezmosom - proteini
transmembranski proteini - integrini
adapterski proteini - plektin
funkcija hemidezmosome
pritrjuje citoskelet na bazalno lamino, pritrjanje na podlago
fokalni stik - proteini
transmembranski proteini - integrini
adapterski proteini - talin, vinkulin
pritrjanje na podlago/bazalno lamino
hemidezmosom, fokalni stik
stični kompleks tvorijo:
tesni stik, adherentni stik in dezmosom
stični kompleks je navadno neprehoden, skozenj pa lahko prehajajo:
levkociti (pred prehodom izdelajo lastne okludine, klavdine, ZO proteine in katenine)
6 koneksini gradijo
konekson (homomerni/heteromerni)
kanalčki, ki jih gradijo koneksoni so lahko
homotipične ali heterotipične
protein ki sodeluje pri kontaktno inhibicijo
necl (podoben nektinu)
stopnje regeneracije
proliferacija (beta katenini), migracija (otočki; fokalni stiki; receptorje za EGF), kontaktna inhibicija (necl; nektin)
nastajanje aktinskih filamentov poteka v treh stopnjah:
1) G-aktin kratke oligomere
2) nukleacija
3) elongacija
rast aktinskih filamentov regulirata 2 proteina:
thymozin in profilin
aktinske filamente za opravljanje določenih funkcij potrebujejo
različne organizacijske oblike
proteini, ki se vežejo na konce aktinskih filamentov
tropomodulin, Cap Z, ARP 2/3
aktinski filamenti - cepitvene proteine
gelsolin in kofilin
proteine, ki povezujejo aktinske filamente v snope ali mreže
fimbrin (mikrovili, filopodiji), alfa aktinin (deliveni brazdi, adherentni pas, stresni niti), filamin (tik pod plazmalemo)
proteine, ki vežejo aktinske filamente na membrano
distrofin in distroglikan
aktinske filamente - neproteinske strupe
citohalazin, latrunkulin - razgradnja, faloidin - stabilnost
v smeri gibanja je membrana ojačana in odebeljena s
korteksom (aktinsko mrežje)
funkcija nebulina
ovija aktin in ga stabilizira
protein, ki stabilizira sarkomero
alfa aktinin
A pas sarkomere
območje miozina
H pas
območje, kjer se nahaja le miozin
protein, ki drži miozin v pravilni legi
titin
krčenje mišič regulirajo
Ca2+ ioni, troponin, tropomiozin
kontrakcija gladkih mišič regulira
kalmodulin
fagocitozo vršijo 3 vrte celic
makrofagi, nevtrofilci in dendritične celice
fagocitoza poteka preko receptorjev, po navadi:
Fc-receptorji (IgG) za protitelesa !!
primer receptorske endocitoze (s klatrini)
endocitoza LDL delci
s razgradnjo LDL delci:
celica dobi holesterol
LDL delci in receptorji se ločijo v:
endosom
LDL delci jih ovija
apoprotein
preko kalveolinov poteka
endocitoza membranskih raftov, ki omogoča recikliranje in obnavljanje raftnih proteinov plazmaleme preko kalveol
encime v lizosome
kisle hidrolaze
sinteza lizosomskih encimov poteka v:
gER
lizososmske encime iz gER potujejo v:
GA, kjer se v cis mrežju nanje doda M6P !!!
manoza-6-fosfat
lizosomske bolezni
I-celična bolezen, Tay-Sachsova bolezen, Gaucherjeva bolezen
avtofagijo regulirajo:
1) beclin 1
2) mTOR
3) ATG9
razgradnja proteinov v lizosomih
makroavtofagija (organeli), mikroavtofagija (makromolekule, peroksisome, ESCRT), s šaperoni posredovana avtofagija (porteini s KFERQ sekvenco, prepoznavanje s šaperoni Hsc70), citosolna razgradnja v proteasomu
pred razgradnja v proteasomu, mora:
od proteina odcepiti sladkorni del in protein se mora ubikvitinirati
avtofagija
fagofor - avtofagosom - amfisom
proteini zunanje mitohondrijske membrane
porini
lipid notranje mitohondrijske membrane
kardiolipin (4MK)
v notranji membran proteini sodelujejo v:
dihalni verigi, sintezo ATP in transport metabolitev
v mitohodrijih poteka glavniina nastanka ATP, v 2 metabolnih procesov
1) Krebsov cikel (v matriksu)
2) dihalna veriga (kriste)
pri vgrajevanju proteina v zunanjo mitohondrijsko membrano sodeluje:
kompleks SAM (TOM-odcepljanje šaperone-SAM-zvijanje in oblikovanje pore)
pri vgraditev proteinov v notranjo mitohondrijsko membrano ima 2 opcije:
1) protein, ki ima signalno sekvenco in stop-transfer sekvenco – TOM-TIM23
2) protein, ki ima signalno sekvenco in sekundarno signalno sekvenco – TOM-TIM23-kompleks OXA
prekurzorski mitohodrijski protein v nezviti konformaciji držijo:
šaperoni Hsp70
v dihalni verigi poteka proces, ki ga imenujemo:
oksidativna fosforilacija
ATP nastaja s pomočjo F-črpalke imenovane:
sintaza ATP
sladkorji: NADH -…
NADH-kompleks I-CoQ10(ubikinon)-kompleks III-citokrom c-kompleks IV
MK: FADH2 -…
FADH2-CoQ10-kompleks II-kompleks III-kompleks IV
skozi dihalno verigo po kompleksih — afiniteta do vezave elektronov
narašča!
skozi dihalno verigo po kompleksih — energija elektronov
pada!
glavni metaboliti, ki prehajajo iz/v mitohodrij so:
piruvat, ADP, ATP
2 organela, ki potrebujejo kisik:
mitohodriji in peroksisomi
kako nastajajo peroksisomi?
z odcepljanjem peroksisomskih perkurzorskih veziklov od ER, v kateri nato vstopijo že zviti peroksisomski proteini s pomočjo peroksin !Pex5!
ločimo dve signalne sekvence za peroksisomske proteine:
PTS1 (3 AK na C-koncu) in PTS2 (9 AK na N-koncu)
primarna določitev spola
1) genotipična/kromosomska (Y kromosom)
2) genska/gonadalna (SRY gen)
pred razvojem gonad v telesu se nahajata 2 tipa somatskih celic
oporne somatske celice in somatske celice, ki sintetizirajo hormoni
kaj se razvije iz opornih somatskih celic pri moških?
Sertolijeve celice
kaj se razvije iz hormon sitetizijaročih somatskih celic pri ženskih?
Theca celice
kaj je funkcija Theca celice?
pretvarjajo testosteron v estradiol
primordialne klične celice migrirajo v
genitalni greben
pred razvojem gonad imamo v embrinalnem razvoju 3 kanale:
Wolfov kanal, Mullerjev kanal in sečevod
pri moških, iz Wolfovega kanala se razvijejo
obmodek, semenovod in semenjak
pri ženskih, iz Mullerjevega kanala se razvijejo
oviodukta, maternica in zgornji del vagine
SOX9 je transkripcijski faktor za
FGF
motnje v razvoju spola
androgen neobčutljivostni sindrom, kongenitalna adrenalna hiperplazija, hermafroditizem
hermafroditizem je posledica:
translokacije SRY gena z Y na X kromosom (mozaicizem)
maskulinizacija možganov
testosteron -(pod vplivom aromataze-hipotalamus)- estradiol - COX2 - PGE2
feminizacija možganov
odsotnost maskulinizacija, COX2 se ne izraža; estradiol veže alfa-fetoprotein
spermatogonije delimo na 2 tipa:
neciklijaroče spermatogonije A in spermatogonije B
spermatogoniji B se diferencirajo v
primarne spermatocite
kaj je spermiogeneza?
spermatide se diferencirajo v spermije
spermije imajo sposobnost:
prepoznavanje receptorjev zone pellucide
spermatogeneza do spermatide traje konstantno:
70 dni
kapacitacija
v ženskem genitalnem traktu; se odstrani semenska plazma, spremeni se pH, destabilizira se membrana, poveča se koncentracija cAMP, kar aktivira kinaze in omogoča fosforilacija proteinov.
Leydigove celice proizvajajo testosteron pod vplivom:
LH
Sertolijeve celice spobujajo spermatogeneza pod vplivom:
FSH in testosteron
regulacijo jedrnih sprememb v predovulacijskem foliklu regulirajo:
gonadotropini, spermijevi faktorji in mitozo promovirajoči faktorji (MPF)