Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

BIO C.101 > ERDANI 1 > Flashcards

ERDANI 1 Flashcards

1
Q

notranja in zunanja membrana skupaj:

A

nuclear envelope - jedrna ovojnica!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

razen notranja in zunanjna membrana na površini jedra imamo še:

A

jedrna lamina!!

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

fagmentirano jedro imajo:

A

levkociti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

nobenega jedra nimajo:

A

eritrociti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

evkariontska celica se je razvila iz —, ki je v evoluciji —

A

arheje, izgubila svojo celično steno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

povprečno število jedrnih por na celico:

A

3000-4000

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

lastnosti heterokromatina

A

bolj spiraliziran, izražanje genov je močno inhibirano, ob notranji jedrni membrani

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

lastnosti evkromatina

A

manj spiraliziran, intenzivno poteka izražanje genov, pomaknjen bolj v notrajnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

jedrna lamina gradijo LAMINI (interm.fil)

A

A,B1,B2 in C

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

funkcija jedrne lamine

A

vzdrževanje oblike in stabilnosti jedrne ovojnice

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

mutacija u genu za LAMIN A povzroči

A

progerija (napačno obliko jedrne lamine)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

notranja jedrna membrana vsebuje tudi 2 vrsti proteinov:

A

LAP in laminske receptorje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

če se aktinski filamenti ne morejo trdno povezati z jedrom pride do

A

mišična distrofija (pr. poškodovan protein EMERIN)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

TELOMERAZA se nahaja v:

A

jedrce –vzdržuje dolžino koncev kromosomov-telomerov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

pri ženskih se blizu jedrca nahaja tudi:

A

fakultativni heterokromatin - močno spiraliziran kromosom X

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

premer jedrne pore

A

10 nm

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

če so molekule prevelike za prehod preko jedrne pore, prehajajo preko:

A

aktivni transport – z GTP vezanim na G-proteine

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

premer jedrne pore zmanjšujejo:

A

FG repki (bogati z fenilalnin in glicin)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

cikel izmenjevanje Ran-GDP -> Ran-GTP uravnava:

A

faktor Ran-GEF (exchange factor)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

v citosolu, pod vplivom — hidrolizira GTP i sprostita tovor, GDP pa se vrne v jedro

A

Ran-GAP

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

tipe G-proteine

A

trimerne in monomerne(aktivne, ko se nanje veže GTP)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

PROTEINI ZUNANJE JEDRNE MEMBRANE:

A

NESPRINI (povezujejo se s proteini SUN in skupaj tvorijo kompleks LINC-linker of nucleoskeleton and cytoskeleton)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

PROTEINI NOTRANJE JEDRNE MEMBRANE:

A
  1. proteini SUN (se povezujejo z lamini in nesprini) 2. proteini povezani z lamini (LAP) se povezujejo s proteini, ki se vežejo na DNA
    (BAF, transkripcijski faktorji SMAD , B - katenin)
  2. Lamin B receptorji ( LBR ) (se povezujejo s HP1 in histoni). Na delih, kjer je
    lamina pripeta na kromatin, na teh delih geni niso aktivni
  3. Emerin
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

specifično zaporedje AK - določajo, v kateri organel mora protein priti

A

signalne sekvence

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

za vstop ali iztop iz jedra sta kjučni:

A
  1. signalne sekvence (jedrni lokalizacijski signal) 2. tericiarna struktura proteina
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

DNA v jedru je v obliki:

A

fraktalne krogle

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

glavna funkcija ribosome

A

sinteza ribosomskih podenot

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

koliko jedrc ima v začetku faze G1

A

10 (2 za zsak akrocentričen kromosom)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kako e jedrce razdeljeno

A

nitasti in zrnati del

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

RNP ???

A

RNA + PROTEIN

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

RNA sintetizirajo:

A
  • – RNA polimeraza I - rRNA
  • – RNA polimeraza II - mRNA
  • – RNA polimeraza III - tRNA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kaj je funkcija SRP (signal recognition particle)

A

sodeluje pri translaciji - omogočijo vezavo ribosoma z mRNA na ER

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

kaj e funkcija nRNP (nuklearni RNP)

A

sodelujejo pri procesiranju mRNA iz preRNA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

NITASTI del jedrca - funkcija???

A

-vsebuje rDNA (gene, ki kodirajo rRNA)
(nastane pre rRNA)
-vsebuje odseke k. 13,14,15,21,22
-poteka transkripcija rRNA kodirajočih genov
-nahajajo se nukleolarni org.centri 13,14,15,21,22

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

ZRNATI del jedrca - funkcija???

A
  • poteka procesiranje rRNA iz pre rRNA
  • urejanje rRNA in proteinov v ribosomske podenote
  • nastajanje telomeraz, RNP, SRP, tRNA
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

45S prekurzorsko molekulo rRNA sestavljajo:

A

5.8S, 18S in 28S ( se prepisujejo z RNA polimeraza I )

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kje se nahaja 5S rRNA in kako se prepisuje?

A

v jedru, na kromosomu 1; RNA polimeraza III

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

velika 60S podenota sestavljajo:

A

5S, 5.8S in 28S (+proteini)

39
Q

mala 40S podenota:

A

18S +proteini

40
Q

funkcija male podenote 40S:

A

omogoča, da se kodom(mRNA) in antikodon(tRNA) pravilno povežeta

41
Q

funkcija velike podenote 60S:

A

katalizira nastanek peptidne veze med dvema AK

42
Q

v kateri smeri se giblje DNA polimeraza pri podvojevanju DNA?

A

5’ –> 3’

43
Q

katere dušikove baze so pirimidinske?

A

timin, citozin, uracil

44
Q

premer metafaznega kromosoma

45
Q

DNA + proteini (histonski in nehistonski)

A

= KROMATIN

46
Q

NUKLEOSOM

A

= DNA + histoni

47
Q

med nehistonske proteine spadajo:

A

strukturni proteini, regulaorni proteini(npr.transkripcijski faktori), encimi(DNA in RNA polimeraze)

48
Q

histonski oktamer je sestavljen iz:

A

H2A, H2B, H3 in H4 histoni

49
Q

DNA nukleosoma se na histonski oktamer pripenja na območju imenovanem —, ki vsebuje —

A

mali žleb; veliko AA, TT in AT dinukleotidov

50
Q

tesno parkiranje DNA na histonski oktamer omogočajo:

A

histon H1 in histonski repki

51
Q

6 histonskih oktamerov (s pomočjo H1 histonov)

A

= 30 nm kromatinske fibrile

52
Q

funkcija in lega histonske repke:

A

se nahajajo na N-terminalnem koncu histona in s pomočjo proteinov povečujejo stabilnost histona

53
Q

zaradi dinamičnosti nukleosomov, pride do sprememb v sturkturi kromatina:

A

spontane in od ATP odvisne spremembe

54
Q

od ATP odvisne spremembe potekajo pod vplivom od:

A

ATP odvisnih kromatinskih preoblikovalnih kompleksov

55
Q

funkcije od ATP odvisnih kromatinskih preoblikovalnih kompleksov

A

vplivajo na pozicijo nukleosomov vzdolž DNA in omogočajo drsenje nukleosomov(naredi DNA dostopna za druge proteine), katalizirajo odstranevanje nukleosomov in zamenjavo histonov s pomočjo histonskih šaperonov

56
Q

stopnja kondenziranosti kromatina je odvisna od:

A

števila genov in od tega, koliko genov se bo v celici izražalo

57
Q

ločimo 2 verige pri podvojevanju DNA:

A

vodilna in sledilna

58
Q

ENCIMI KI SODELUJEJO PRI REPLIKACIJI DNA

A

HELIKAZA, PRIMAZA, TOPOIZOMERAZA, SPONKA, POLIMERAZA, LIGAZA !!!

59
Q

proteini, ki se vežejo na verigo obe matični verigi in ščitijo verigo DNA:

A

SSB (single strand binding) proteini

60
Q

podvojevanje DNA se začne na:

A

ORI mestih (origin)

61
Q

v kakšno obliko se sintetizira sledilno verigo?

A

OKAZAKIjevih fragmetov

62
Q

kondenzacija proteina poteka pod vplivom:

A

kondenzinov (spiralizirajo DNA, se porablja ATP)

63
Q

pri moških, pride do parjenja X in Y kromosomov, ki se povežeta in rekombinirata v:

A

PAR regijah (psevdoavtosomskih območji)

64
Q

kakšne gene vsebuje DNA?

A

protein-kodirajoče gene in gene, ki kodirajo RNA

65
Q

evkariontski gen je zgrajen iz:

A

regulatorne DNA sekvence, intronov in eksonov

66
Q

vrste heterokromatina

A

konstitutivni in fakultativni

67
Q

aktivnost gena je odvisna od:

A

pozicije gena glede na heterokromatinsko območje na kromosomu

68
Q

heterokromatin je od evkromatina ločen z:

A

barierami (tip A, B in C)

69
Q

ločimo 2 tipa sprememb v kromatinu:

A

genetske in epigenetske

70
Q

kaj so epigenetske spremembe v kromatinu?

A

kovalentne spremembe v histonih(metilacije, fosofrilacije ali acetilacije repkov) ali spremembe v DNA(metilacija citozina na CpG repkih)

71
Q

pri epigenetskih sprememb, vezavo metilnih skupin na citozinske nukleotide se dogaja pod vplivom:

A

encima DNA metilaze (zaprta konfiguracija!)

72
Q

kovalentne spremebe histonskih repkov potekajo:

A

na aminokiselinah

73
Q

acetiliranje histonskih repkov poteka pod vplivom:

A

histonskih acetilaz in deacetilaz (odprta konf.)

74
Q

fosforilacije histonskih repkov poteka pod vplivom:

A

histonskih kinaz (odprta konf.)

75
Q

kovalentne modifikacije histonov omogočajo

A

nastanek histonskih kod

76
Q

preko —- se sprememba verižno širi do neke bariere in s tem modificira kromatin

A

KBPK - kodni bralno pisalni proteinski kompleks !!

*na začetek se veže regulatorni protein ki s sabo potegne še pisca kode

77
Q

naključni inaktivaciji X kromosoma pravimo:

A

LIONIZACIJA

78
Q

2 vzroka za inaktivacijo X kromosoma:

A

hipoacetilacija H3 in H4 (inaktivira), izražanje in vezava XIST RNA (spiralizira)

79
Q

na izražanje genov vplivajo:

A

epigenatorji

80
Q

funkcijo epigenetskega zdravila:

A

aktiviraat tumorsupresorske gene(npr.acilacija) ali pa utišajo onkogene(metilacija)

81
Q

kako začne transkripcija?

A

z vezavo RNA polimeraza na promotosko regijo

82
Q

kako poteka začetek transkripcije?

A

na promotorski regiji imamo t.i. TATA box (zaporedje timina in adenina), nanjo se lahko veže specifični TATA binding protein, ki posledično omogoči vezavo transkripcijskega faktorja, to pa omogoči vezavo RNA polimeraze in začetek!

83
Q

katere drugi stvari se lahko vežejo na TATA box:

A

mediatorji (helikaza, transkripcijski faktor, ojačevalci), histon-modificijaroči encimi, kromatin-remodelirajoči kompleksi

84
Q

kaj se dogaja na 5’ koncu med transkripcijo?

A

nastaja 5’ kapa iz metiliranega gvanina in fosfatov pod vplivom capping faktorjev. nato splicing proteini izrežejo introne.

85
Q

kaj se dogaja na 3’ koncu med transkripcijo?

A

proteine vežejo veliko adenina in s tem zaščitijo RNA - poliA konec !!

86
Q

RNA splicing poteka pod vplivom:

A

RNP kompleksov - U1,U2,U4,U5,U6

87
Q

postopek RNA splicing

A

najprej na pre mRNA, U1 RNP kompleks prepozna začetek introna - sekvenca GU, U2 RNP kompleks pa zakjuček introna - AG sekvenca. po vezava še ostalih RNP kompleksov nastane t.i. SPAJALNO TELESCE (SPLICEOSOM). to spajalno telesce najprej izreže en del introna in ga zavije na adenin na drugem koncu, nato izreže še drugi konec, eksone pa poveže.

88
Q

kako dobimo preostale proteini, ki niso iz protein-kodirajočih genov?

A

alternativno izrezovanje intronov/sestavljanje eksonov (dobimo izooblike), modifikacija prekurzorskega proteina (iz DSPD dobimo 2 proteina-DSP in DPP)

89
Q

kako začne translacija?

A

s START kodonom AUG (metionin)

90
Q

velika ribosomska podenota vsebuje 3 območja:

A

območja E, P in A

91
Q

na katero območje velike rib.podenote se veže prva tRNA?

A

območje A

92
Q

za vezavo druge tRNA je potreben

A

elongacijski faktor, ki ima nase vezan GTP (GTP defosforilacija)

93
Q

kaj je translokacija?

A

proces, kjer se tRNA z mesta A premakne na mesto P, tRNA z mesta P pa na mesto E (exit).

*potreben drug elongacijski faktor - GTP defosforilacija

94
Q

po končani sintezi se polipeptidna veriga odcepi pod vplivom:

A

terminacijskega faktorja

BIO C.101 (4 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions