Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

psi > psi kot znanost > Flashcards

psi kot znanost Flashcards

1
Q

etimologija besede “psihologija”, kaj je definicija, ki ji sledi

A

pride iz grških besed “psyche” (duša) in “logos” (veda) ⇒ psihologija = veda, ki proučuje dušo, natančneje pa je veda, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

kaj je oznaka za psihologijo?

A

starogrška črka “psi”: Ψ

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

kaj je znanost?

A

sistem metodično pridobljenih in v sistem urejenih spoznanj na določenem področju delovanja sveta

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

kaj so duševni procesi?

A

= notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

kako se delijo duševni procesi?

A

čustva
motivacija
kognitivni (spoznavni) procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

kaj so in kako se delijo kognitivni procesi?

A

= procesi, s katerimi spoznamo svet
se delijo na občutenje in zaznavanje, učenje ter mišljenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

kaj pomeni občutenje in zaznavanje kot kognitivni proces?

A

pridobivamo informacije iz okolja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

kaj pomeni učenje kot kognitivni proces?

A

informacije shranimo v spomin

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

kaj pomeni mišljenje kot kognitivni proces?

A

informacije reorganiziramo, predelujemo, postavljamo v nove odnose

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

kaj je vedenje?

A

= vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo in/ali merimo (npr jok, govor)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

kako so duševni procesi povezani z vedenjem?

A

duševne procese doživljamo in notranje subjektivno izkušamo ⇒ izražajo se tudi navzven v vedenju

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

kaj je osebnost?

A

= relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

kaj so sestavni deli osebnosti?

A

lastnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

kaj je lastnost?

A

= človekovi ustaljeni načini doživljanja in vedenja
sestavni deli osebnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

kako se delijo lastnosti?

A

telesne lastnosti (spol, konstitucija)
temperament
značaj
sposobnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

kaj je temperament?

A

način čustvenega reagiranja, zlasti hitrost in intenzivnost reakcij
npr impulzivnost, umirjenost, družabnost, sramežljivost

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

kaj je značaj? kako se deli?

A

= vsebina osebnosti, ki je tesno povezana s človekovami vrednotami
se deli na tisti, ki so povezani z moralo (poštenost, odkritost) in tisti, ki so povezani z motivacijo (vestnost, natančnost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

kaj so sposobnosti? kako se delijo?

A

= potenciali za dosežke na določenem področju
se delijo na motorične, zaznavne ter umske

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

kaj so primeri motoričnih sposobnosti?

A

hitrost teka, dolžina skoka, …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

kaj so primeri zaznavnih sposobnosti?

A

slušni pragi, ostrina vida, …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

kako se delijo umske sposobnosti? kaj so primeri?

A

se delijo na inteligentne (logično sklepanje, matematika), ustvarjalne (risanje, igranje v filmu) in nadarjenost, kot kombinacija inteligentnih ter ustvarjalnih

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

kaj delajo smeri v psihologiji?

A

razlagajo psihološki pojavi z različnih vidikov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

naštej smeri v psihologiji

A

psihoanaliza, behaviorizem, humanistična psihologija ter kognitivna psihologija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

kaj proučuje psihoanaliza?

A

psihoanaliza reči, da naše vedenje je posledica preteklih dogodkov našega življenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

o psihoanalizi

A

psihologi so sprva enačili duševnost z zavestnimi duševnimi procesi ⇒ Sigmund Freud prvi, ki opozori, da veliki del duševnega dogajanja človeku prikrit, da poleg čustev, misli, potreb, zaznav in motivov (to, kar mi zavedamo) obstaja tudi veliko nezavedno področje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

kaj je nezavedno?

A

= vsi duševni procesi in vsebine, ki niso dostopni zavesti, vendar lahko vseeno vplivajo na naše doživljanje in vedenje
proučuje nedokazljivi aspekti (npr sanja)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

kaj proučuje behaviorizem?

A

razlaga osebnost kot skupek naučenih vedenj, s tem, da človek ponavlja tista vedenja, s katerimi v okolju doseže želeni učinke
trdi, da psihologija lahko proučuje le človeško vedenje, ki je vidno navzven ⇒ notranji, duševni in psihični procesi (npr. čustva, misli, sanje, …) ni mogoče dovolj objektivno proučevati ⇒ notranji, duševni in psihični procesi ne morejo biti predmet psihologije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

kaj je humanistična psihologija?

A

hum. psihologija poudari višje človeške potrebe, po katerih se razlikujemo od živali (zavestna motivacija, ustvarjalnost, svobodna volja in odgovornost)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

kaj je kognitivna psihologija?

A

smer in teoretična panoga
proučuje kako ljudi mislijo
izpostavi kognitivne procese, ker človekovo doživljanje in vedenje je najbolj odvisno od tega, kako si razlagamo svet in sebe ⇒ človekovo doživljanje je subjektivno

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

kaj je panoga? kako se delijo panoge psihologije?

A

= specializirano področje
se delijo na teoretične in uporabne panoge

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

kaj so teoretične panoge? naštej jih

A

= panoge, ki so usmerjene predvsem k pridobivanju novih spoznanj
obča psihologija, kognitivna psihologija, razvojna psihologija, socialna psihologija, psihofiziologija, psihopatologija, psihometrija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
32
Q

kaj so uporabne panoge? naštej jih

A

= panoge, ki so usmerjene predvsem k uporabi pridobljenih spoznanj
psihologija dela, pedagoška psihologija, športna psihologija, klinična psihologija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
33
Q

obča psihologija

A

teoretična panoge, ki ugotavlja splošne zakonitosti duševnih procesov pri “normalnih” odraslih osebah

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
34
Q

razvojna psihologija

A

teoretična panoga, ki proučuje spremembe človekove osebnosti po obdobjih in po področjih, ki vplivajo na ta razvoj (emocije, čustva)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
35
Q

socialna psihologija

A

teoretična panoga, ki raziskuje doživljanje in vedenje posameznika v socialnih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
36
Q

psihofiziologija

A

teoretična panoga, ki raziskuje povezave med psihičnimi in fiziološkimi procesi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
37
Q

kaj so fiziološki procesi?

A

= procesi znotraj organizma, npr prebava, potenje, srčni utrip, …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
38
Q

psihopatologija

A

teoretična panoga, ki proučuje psihične motnje in težave

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
39
Q

psihometrija

A

teoretična panoga, ki proučuje postopke merjenja osebnostnih lastnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
40
Q

psihologija dela: kaj je? kako se deli?

A

uporabna panoga, ki uporablja psihološka spoznanja na področju človekovega dela
se deli na kadrovsko in tržno psihologijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
41
Q

kadrovska psihologija

A

podvrsta psihologije dela, ki se ukvarja z izborom delavcev na določeno delovno mesto, delovno motivacijo, medosebnimi odnosi na delovnem mestu, vplivom delovnih razmer na delavce, itn

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
42
Q

tržna psihologija

A

podvrsta psihologije dela, ki se ukvarja z raziskavo trga, oblikovanjem oglasov, sloganov, preučevanjem različnih dejavnikov na človekovo pozornost, …

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
43
Q

pedagoška psihologija

A

uporabna panoga, ki se ukvarja z razvijanjem učinkovitih učnih strategij, odpravljanjem ali zmanjšanjem učnih težav, izboljševanjem razredne klime in medosebnih odnosov, itn
se uporablja spoznanja na področju vzgoje, izobraževanja in šolanja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
44
Q

športna psihologija

A

uporabna panoga, ki se ukvarja s spodbudo motivacije, z razvijanjem samozaupanja, doseganjem maksimalne zbranosti na tekmovanjih, premagovanjem treme, itn
se uporablja na področju športa

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
45
Q

klinična psihologija

A

uporabna panoga, ki se ukvarja s psihodiagnostiko in psihoterapijo
se uporablja spoznanja pri svetovanju, psihološki pomoči, soočanju z blažjimi in hujšimi duševnim težavami

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
46
Q

kaj je psihodiagnostika?

A

ugotavljanje, za kakšen problem gre pri posamezniku

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
47
Q

kaj je psihoterapija?

A

odpravljanje težav oz. zdravljenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
48
Q

podobnosti med filozofijo in psihologijo

A

obe odgovarjata na vprašanja o človekovi naravi, morali, govoru ter jeziku, svobodi, itn

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
49
Q

razlike med filozofijo in psihologijo

A

psihologija svoja spoznanja empirično preverja — na konkretnih posameznikih, izkustveno
filozofija je abstraktna veda

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
50
Q

podobnosti med biologijo in psihologijo

A

obe proučujeta človeka, npr. strukturo in delovanje živčnega sistema, vplive dednosti na razvoj osebnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
51
Q

razlike med biologijo in psihologijo

A

biologijo zanima telesna struktura in delovanje človeškega organizma, sorodnosti z drugimi živimi bitji
psihologija proučuje povezave med biološkimi dejavniki, vedenjem in doživljanjem posameznika

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
52
Q

podobnosti med sociologijo in psihologijo

A

obe proučujeta človeka kot socialno, družbeno bitje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
53
Q

razlike med sociologijo in psihologijo

A

sociologijo zanima delovanje skupin kot celoto
(socialno) psihologijo zanima doživljanje in vedenje posameznika v skupini

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
54
Q

kako je povezana ekonomija s psihologijo?

A

povezava s tržno psihologijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
55
Q

kako je povezana matematika s psihologijo?

A

povezava s psihometrijo, statistiko

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
56
Q

izobrazba pri psihologu, psihijatru

A

psiholog izpolni dodiplomski + podiplomski študij, lahko pa še tudi PhD na področju psihologiji ali filozofiji (3+2)
psihijater pa naredi dodiplomski študij pri medicini, potem pa specializacijo v smeri psihijatriji (3+3)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
57
Q

kako postati psihoterapevtom?

A

psiholog/psihijatr naredi izpiti za licenzijo pri psihoterapiji, ki je sestavljen iz teorije, superviziji in avtoanalizi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
58
Q

pristop psihologov, psihijatrov in psihoterapevtov

A

psihologi ukvarjajo se z vedenjem, dejanji, duševnimi problemi in njihovimi psihosocialnimi vzroki
psihijatri ukvarjajo se z organskimi (nevrokemični, biološki) vzroki za vedenje in duševni problemi
psihoterapevti ukvarjajo se s “celotno sliko” (psihosocialni in organski vzroki za težave)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

zdravljenje pri psihologu, psihijatru in psihoteraprvtu

A

psihologi izvajajo govorno terapijo, svetovanje, upravljanje vedenjem, ne sme predpisovati zdravila
psihijater izvaja medikamentozno terapijo
psihoterapevti lahko predpisujejo psihofarmaki, izvajajo psihoterapijo

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
59
Q

kaj so psihofarmaki? kako se delijo?

A

= psihiatrični medikamenti
1. antidepresivi (varnejši)
2. pomirjalni (nevarnejši)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
60
Q

kaj je besedno učenje?

A

= učenje besed in drugih simbolov, ki temelji na vzpostavljanju asociacij med pojmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
61
Q

kaj je prokrastinacija?

A

= vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih ⇒ neizogibne opravke odlašamo vse do zadnjega trenutka

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
62
Q

kaj je princip ugodja?

A

želje izogniti negativnim čustvom in preložiti stresna opravila ⇒ princip ugodja je eden od možnih dejavnikov prokrastinacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
63
Q

Tim Urbanova razlaga prokrastinacije

A

v naši zavesti nastopa trije akterije:
opica instantne zadovoljitve išče takojšnje zadovoljstvo in nas pogosto vodi v odlašanje z izbiro lahkih in prijetnih nalog pred pomembnimi
racionalni odločevalec, ki razume pomen dolgoročnih ciljev in produktivnih nalog, vendar pa opica pogosto prevlada nad racionalnim odločevalcem
panična pošast, ki nam pomaga, da se rešimo odlašanja in opravimo stvari, vendar se pojavi le takrat, ko je pritisk velik
“temno igrišče” je kraj, kjer odlačevalci zapravljajo čas za neproduktivne dejavnosti

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
64
Q

dva tipa prokrastinacije

A

z rokami, brez rokov

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
65
Q

prokrastinacija z rokami

A

rok se približuje ⇒ panična pošast premaga opico takojšnjega zadovoljstva in posameznik končno začne delati
odlačevalec lahko doživi obdobje močnega stresa in tekmo s časom, ko si prizadeva, da bi izpolnil rok ⇒ neoptimalni rezultati in občutek izčrpanosti

66
Q

prokrastinacija brez rokov

A

k ukrepanju ne sili nobena zunanja sila ⇒ opica takojšnjega zadovoljstva prevladuje
odsotnost rokov ⇒ naloge ostanejo nedokončane⇒ občutek razočaranja, krivde in neizkoriščenega potenciala

67
Q

tri splošne učne strategije

A

aktivno ponavljanje
elaboracija
organizacija

68
Q

kaj je aktivno ponavljanje?

A

= vtiskovanje informacij v dolgotrajni spomin

69
Q

krivulja pozabljanja

A

Ebbinghaus je izrisal krivuljo pozabljenja: na abscisi je čas po učenju gradiva, na ordinati pa % obnovljenega gradiva
⇒ najbolj intenzivno moramo ponavljati takoj po učenju

70
Q

od česa je odvisna krivulja pozabljanja?

A

vrste gradiva, pri bolj smiselnem pride manj upada
motivacije in sposobnosti učenca
kako izmerimo znanja

71
Q

kaj je elaboracija?

A

= širjenje pomena novih informacij tako, da jih povežeš s preteklim znanjem
pomaga tako, da s povezovanjem dobiš več asociacij za priklic iz spomina

72
Q

kaj je organizacija?

A

= medsebojno povezovanje vseh naučenih informacij v eno logično verigo
sam spomin je organiziran kot mreža medsebojno povezanih informacij ⇒ pomagajo miselni vzorci, pojmovne mreže, hierarhična drevesa, tabele, …
bolj kot je informacija povezana z drugimi, več je poti, po katerih prideš do nje ⇒ več je ključev za priklic

73
Q

kako sta povezana organizacija in elaboracija?

A

Elaboracija in organizacija oba gresta za vzpostavljanje asociacij med pojmi ⇒ potekata sočasno

74
Q

kaj je samopodoba?

A

= človekova subjektivna predstava o lastnem funkcioniranju na različnih področjih, torej gre za kognitivno področje

75
Q

samopodoba vs samospoštovanje

A

samopodoba je lastna predstava o sebi, samospoštovanje je čustveno-vrednostni odnos do sebe

76
Q

vrste samopodobe

A

šolska samopodoba
telesna samopodoba
socialna samopodoba
čustvena samopodoba

77
Q

šolska samopodoba

A

= presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje, učne uspešnosti ter zanimanja za šolske predmete
se deli naprej na: samopodobo pri jezikih, naravoslovju, zgodovini…

78
Q

telesna samopodoba

A

= prepričanja o svoji telesni privlačnosti, videzu, telesni moči, …
telo zelo hitro spreminja v mladostništvu, telesne značilnosti so v središču medsebojnega vrednotenja ⇒ s telesno samopodobo se veliko ukvarjajo mladostniki

79
Q

socialna samopodoba

A

= subjektivne presoje o odnosih z vrstniki in drugimi pomembnimi osebami, oz. zaznave o sposobnostih sklepanja prijateljstev, o priljubljenosti in kakovosti socialnih odnosov

80
Q

čustvena samopodoba

A

= prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev

81
Q

kaj vpliva na samopodobo?

A

lastne izkušnje s samim seboj in z okoljem
odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas

82
Q

kako so izkušnje iz različnih obdobij življenja pomembni za samopodobo?

A

zelo pomembne za samopodobo so človekove zgodnje izkušnje v življenju, predvsem v družini
pozneje vplivajo še vsi ostali dejavniki socializacije

83
Q

na kaj vpliva samopodoba?

A

samopodoba vpliva na vsa področja človekovega doživljanja in vedenja

84
Q

značilnosti človeka z ustrezno samopodobo

A

konstruktivno spoprijema z duševnimi obremenitvami
lažje razvija dobre medosebne odnose
altruističen
ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih ⇒ bolj neodvisen v mišljenju in vedenju
bolj radoveden pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov
si postavlja dosegljive cilje
bolj realno zaznava svojo osebnost, sposobnosti in potrebe
skrbi zase, se spoštuje
ni domišljav ali nečimrn

85
Q

kaj so posledice prenizke in previsoke samopodobe?

A

Prenizka samopodoba ⇒ depresivnost, pesimizem
Previsoka samopodoba ⇒ samovšečnost (narcisoidnost)

86
Q

posebnost previsoke samopodobe

A

človek s previsoko samopodobo ne dobi potrditev od okolice ⇒ “razpoči kot milni mehurček” ⇒ ta samopodoba ni stabilna

87
Q

o Hipokratovi tipologiji temperamenta (ne definicija, bolj ozadje)

A

= predznanstvenstvena psihološka teorija
gre za najstarejšo in najpopularnejšo psihološko odkritje
Hipokratovih izrazov ne uporabljamo v stroki, ampak v vsakdanjem življenju

88
Q

sodoben pogled na osebnost

A

sodobni pogled na osebnost je “dimenzionalen” ⇒ osebnost razumemo kot kontinuum med dvema poloma, kar lahko prikažemo s tem, da največ ljudi ima lastnost srednje izraženo, proti ekstremom pa število ljudi upada (po Gaussovi krivulji)
ljudi ne moremo razvrščati v čiste tipe, lahko pa ugotovimo, h kateremu nagibajo

89
Q

Hipokratova tipologija temperamenta

A

v človeku obstaja 4 tekočine (žolč, kri, sluz in črni žolč), od tega, katera prevladuje, bi naj bil odvisen človekov temperament

90
Q

prevladuje žolč ⇒

A

⇒ kolerik
khole (grš.) = žolč
pozitivno: družaben, zgovoren, optimističen, odločen
negativno: uporniški, nepotrpežljiv, vzkipljiv, oblsten
E, L

91
Q

prevladuje črni žolč ⇒

A

⇒ melanholik
melaina khole (grš.) = črni žolč
pozitivno: natančen, premišljen, vesten, spoštljiv
negativno: pesimističen, preobčutljiv, zamerljiv, nagnjen k tesnobi in depresiji
I, L

92
Q

prevladuje sluz ⇒

A

⇒ flegmatik
phlegma (grš.) = sluz
pozitivno: miroljuben, sproščen, zanesljiv, dosleden
negativno: zadržan, malodušen, neodločen, nagnjen k lenobi in komodnosti
I, S

93
Q

prevladuje kri ⇒

A

⇒ sangvinik
sangvis (lat.) = kri
pozitivno: odkrit, voditeljski, duhovit, zgovoren
negativno: nediscipliniran, zmeden, površen, spontan
E, S

94
Q

ekstravertnost/intravertnost

A

Ekstravertnost = družabnost, aktivnost, zgovornost
Introvertnost = nasprotje ekstravertnosti

95
Q

labilnost/stabilnost

A

Labilnost (nestabilnost) = čustvena občutljivost, tesnobnost, občutje krivde, slaba samopodoba
Stabilnost = nasprotje labilnosti

96
Q

načela znanstvenega spoznavanja

A

sistematičnost
nadzorovanost
objektivnost
zanesljivost
veljavnost
občutljivost

97
Q

sistematičnost

A

spoznavanje poteka po vnaprej pripravljenem načrtu in po točno določeni metodologiji
metoda ni v vseh pogledih korektna ⇒ rezultati so brez vrednosti

98
Q

nadzorovanost

A

nadzorjujemo vse slučajne (moteče) dejavniki, ki bi lahko vplivali na rezultate

99
Q

objektivnost

A

rezultati so odvisni le od proučevanega pojava, ne pa tudi od opazovalca
popolna objektivnost je nedosegljiv ideal, zlasti pri psihologiji, ko človek je hkrati opazovalec in objekt opazovanja

100
Q

kako povečamo objektivnost

A

pojav opazuje več opazovalcev hkrati, skladnost med njimi pripišemo delovanju opazovanega pojava
uporaba umetnih pripomočkov (testi, vprašalniki, …)
poznavanje in zavestno nadzorovanje možnih napak in pristranosti
samokritičnost raziskovalca: zavestno išče tudi dejstva, ki so v nasprotju z njegovimi prepričanji in pričakovanji, upošteva tudi podatke, ki bi jih najraje spregledal

101
Q

zanesljivost

A

ponovitev postopka z istimi merskimi instrumenti povzroči pridobljenje istih rezultatov
⇒ imamo dovolj natančen merski instrument, na rezultate ne vplivajo nepredvideni dejavniki

102
Q

utemeljenost

A

znanstvena spoznanja morajo biti podkrepljena z logičnimi argumenti

103
Q

kaj ne velja za znanstvene utemeljitve?

A

sklicevanje na osebne izkušnje, avtoriteto, na posamezne primere ali večino

104
Q

občutljivost

A

meritev pokaže že majhne razlike med preizkušanci v merjeni lastnosti

105
Q

kaj je laično spoznavanje?

A

= površno, subjektivno, nekritično in nesistematično z oporo na posamezne izkušnje, konkretne primere, splošno sprejete prepričanja in nekritični sprejem mnenj avtoritet

106
Q

subjektivne napake pri socialnem zaznavanju

A

halo učinek
prvi vtis
simpatija
učinek pričakovanja (Rosenthalov učinek)

107
Q

halo učinek

A

= neupravičeno sklepanje iz ene same opažene lastnosti, izkušnje ali površnega splošnega vtisa na osebnost v celoti

108
Q

simpatija

A

različica halo učinka
nekoga, ki nam je simpatičen, neupravičeno bolj pozitivno ocenjujemo tudi v drugih pogledih
negativne lastnosti ljudi, ki so nam všeč, lažje spregledamo kot napake in slabosti tistih, ki nam niso
pri slednjim opazimo več negativnih značilnosti in nasploh njihovo vedenje presojamo s strožjimi merili

109
Q

prvi vtis

A

različica halo učinka
prve informacije, ki jih prejmemo o osebi, relativno (v primerjavi s kasnejšimi) večjo težo, saj nadalje zaznavamo v skladu s temi informacijami in težimo k temu, da jih potrjujemo
selektivna pozornost, zaznavanje

110
Q

učinek pričakovanja (Rosenthalov učinek)

A

smo pod vplivom pričakovanj ⇒ selektivno zaznavanje, pozornost
v raziskovalni situaciji: raziskovalec, ki ima določena pričakovanja o rezultatih raziskave ⇒ nehote usmerja preizkušance v smeri svojih pričakovanj ⇒ neobjektivne rezultate

111
Q

kako lahko uporabimo učinek pričakovanja v pozitivni smeri?

A

potegnimo neke pozitivne dogodki in vtisi

112
Q

kaj je metoda?

A

= splošen način preučevanja nekega problema

113
Q

naštej raziskovalne metode

A

introspekcija, ekstrospekcija
eksperiment
načrtno opazovanje
korelacijske raziskave

114
Q

kaj je introspekcija? katera psihološka smer uporabi predvsem introspekcijo?

A

= opazovanje lastnih duševnih pojavov
psihoanaliza proučuje človekova čustva, sanje, nezavedno ⇒ uporablja predvsem introspekcijo

115
Q

kaj je ekstraspekcija? katera psihološka smer uporabi predvsem ekstraspekcijo?

A

= opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven
gre za posredno metodo
behaviorizem preučuje le tisto, kar je vidno navzven, torej dražljaje (S - stimulus) in odzive nanje (R - reaction) ⇒ uporabi izključno ekstrospekcijo

116
Q

kaj je črna škatla?

A

kar se zgodi med dražljajem in reakcijo za behavioristi ostane skrivnost, to pa imenujejo črna škatla (black box), v kateri se nahajajo notranji, duševni procesi, ki se odvijejo med S in R ⇒ subjektivna interpretacija dražljaja in izbira reakcije

117
Q

prednosti ekstraspekciji

A

objektivnejša, saj lahko vključimo več opazovalcev

118
Q

pomanjklivosti ekstraspekciji

A

omogoča le posredno opazovanje psihičnih procesov, saj lahko sklepamo le prek opaženega vedenja
prisotnost opazovalcev spremeni vedenje opazovancev
možni so subjektivni vplivi opazovalca

119
Q

prednosti introspekciji

A

bolj poglobljene informacije o duševnem dogajanju, saj lahko opazujemo tudi pojave, ki niso vidni navzven
dobimo podatke o ozadju, vzrokih lastnosti

120
Q

pomanjklivosti introspekciji

A

subjektivna in nepreverljiva
omejena na ljudi, ki so zmožni samorefleksije in se znajo ustrezno izražati ⇒ ne uporabno pri otrocih in živali

121
Q

kaj je eksperiment?

A

= raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja neki pojav, ker želi ugotoviti, kako ti vplivajo na ta pojav

122
Q

kaj je spremenljivka? kako se delijo?

A

= vsak pojav, ki spreminja svojo vrednost
se delijo na: neodvisno, odvisno ter kontrolno

123
Q

neodvisna spremenljivka

A

= pogoj, ki ga načrtno spremeni eksperimentator, da bi ugotovil njen vpliv na odvisno spremenljivko

124
Q

odvisna spremenljivka

A

= pojav, ki ga eksperimentator opazuje in na to, kar vpliva neodvisna

125
Q

kaj je kontrolirana spremenljivka, oz. kontrolna skupina? kako se razlikuje od eksperimentalne?

A

kontrolna skupina je uporabljena tako, da s pomočjo primerjavi z eksperimentalno skupino ugotovimo, če neodvisna spremenljivka resnično vpliva na odvisno

126
Q

delitev eksperimentov, glede na mesto izvaje

A

eksperiment v naravnem okolju
laboratorijski eksperiment (poteka v psihološkem laboratoriju)

127
Q

prednosti in pomanjklivosti laboratorijskih eksperimentov

A

prednosti: manj motečih, slučajnih dejavnikov
pomanjklivosti: težji prenos informacij na realno življenje

128
Q

kaj je načrtno opazovanje?

A

neeksperimentalna (opisna) metoda
na situacijo ne vplivamo kot pri eksperimentu ⇒ vedenje le opazujemo in sistematično beležimo
imamo odvisne in neodvisne spremenljivke

129
Q

eksperiment vs načrtno opazovanje

A

pri eksperimentu: raziskovalci sami sprožijo pojav, ki jih zanima; raziskovalci posegajo v situacijo s spreminjanjem neodvisne spremenljivke; ugotovijo vzročno-posledične odnose med pojavi; lažje nadzorujejo postopek; lažje ponovijo postopek; večkrat se pojavi etični problem
pri nač. opaz.: raziskovalci počakajo, da pojav nastopi sam; raziskovalci ne posegajo v situacijo; kot rezultat dobijo opise vedenja; nimajo nadzora nad motečimi spremenljivkami ⇒ težje opazovanje; težje ponovijo postopek; možnost subjektivnih razlag vedenja

130
Q

probleme, pri katerih uporabimo načrtno opazovanje namesto eksperimenta

A

proučujevanje različnih čustv, ker se ne morejo pojaviti na ukaz eksperimentatorja
proučujevanje vpliv neugodnih razmer na učenje ali na razvoj otroka, ker je to lahko neetično (da bi načrtno sprožali neugodne razmere za otroka)

131
Q

kaj nam povejo korelacijske raziskave?

A

dobimo podatek o stopnji povezanosti med dvema spremenljivkama
ne vemo kateri pojav je vzrok, kateri posledica, ali če obstaja še en tretji pojav, ki povzroči oba drugega
nekatere korelacije so lahko namišljene

132
Q

kako zberemo podatke za korelacijske raziskava?

A

podatek zberemo z vprašalnikom ali intervjujem ⇒ sistematično-metodične metode za izračun stopnje povezanosti med njimi, oz. njihovo korelacijo

133
Q

kako merimo korelacijo?

A

s koeficentom korelacije, ki se giblja med -1 in +1
popolna pozitivna korelacija ⇒ raste x → raste y ⇒ +1
odsotnost korelacija ⇒ 0
popolna negativna korelacija ⇒ raste x → pada y ⇒ -1

134
Q

kaj če koeficent korelacije ni točno -1, 0, +1?

A

med pojavama obstaja še več dejavnikov

135
Q

kaj so tehnike?

A

= specifični postopki ali instrumenti, ki jih uporabimo v okviru neke metode

136
Q

v katere namene uporabimo tehnike?

A

v psihodiagnostične, raziskovalne namene

137
Q

primeri tehnik

A

testi, vprašalniki, ocenjevalne lestvice

138
Q

kaj so psihološki testi? kakšne vrste imamo?

A

= standardizirani instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti
testi osebnosti in sposobnosti

139
Q

kaj so testi osebnosti?

A

standardizirani vprašalniki, s katerimi želijo psihologi dobiti podatke o spraševančevih interesih, vrednotah, samopodobi, lastnosti temperamenta, značajskih lastnosti, strategijah učenja

140
Q

kaj pomeni da je test standardiziran?

A

je strokovno preverjeno

141
Q

tipi vprašanj v vprašalnikih

A

zaprtega tipa (odgovori so že vnaprej določeni)
odprtega tipa (spraševanec odgovore napiše sam)
kombiniranega tipa

142
Q

kaj so prednosti vprašanj odprtega tipa?

A

neomejenost odgovorov => temeljitejši pogled
lahko uporabimo pri individualne in psihodiagnostične namene

143
Q

kaj so pomanjkljivosti vprašanj odprtega tipa?

A

zahtevnejše kategoriziranje odgovorov in analiza podatkov
spraševanci pogosto niso pripravljeni sodelovati

144
Q

kaj so prednosti vprašanj zaprtega tipa?

A

lažja primerjava, analiza odgovorov
večja motivacija spraševancev
uporabno pri velikih skupinah

145
Q

kaj so pomanjkljivosti vprašanj zaprtega tipa?

A

težko predvidevat vse možne odgovore
odgovori so manj premišljeni

146
Q

kaj so ocenjevalne lestvice? kake tipe so?

A

= vprašalniki z možnostjo odgovora da/ne in možnostjo izbire stopnje strinjanja
opisne (določene besedne opise)
številske (št. stopnjo strinjanja)
grafične (označimo stopnjo na črti)

147
Q

kaj je pomanjkljivost vprašalnikov?

A

so objektivni v obdelavi, vendar temeljijo na introspekciji, zato so subjektivni => lestvice iskrenosti (vprašanja, za katera se predpostavlja, da, česmo odkriti, odgovorimo vsi na isti način)

148
Q

kaj je intervju? kakšen je lahko?

A

= tehnika zbiranja podatkov, pri katerem smo v neposrednem stiku s spraševanci
strukturiran, nestrukturiran

149
Q

kaj je značilno za strukturiran intervju?

A

vprašanja so vnaprej določena in za vse veljajo isti pogoji
spraševanec je manj čustveno vključen v pogovor => objektivnejše
odgovore lažje primerjamo

150
Q

kaj je značilno za nestrukturiran intervju? kdaj ga uporabimo?

A

vnaprej so določene le okvirna vsebina vprašanj, vrstni red ni določen
dobimo popolnejši podatki
primernejši za psihodiagnostiko

151
Q

kaj so cilji psihologije? kateri so teoretični, praktični?

A
  1. Opisovanje (T) => pojav opredelimo, definiramo in opišemo njegove značilnosti
  2. Pojasnjevanje (T) => raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na ta duševni pojav, pojasnimo odnose med njimi
  3. Napovedovanje (P) => na podlagi ugotovljenih zakonitosti napovedamo kako se bo pojav spremenil, če se spreminjajo dejavniki, ki vplivajo nanj
  4. Spreminjanje (P) => načrtno vplivanje na pojav, z namenom, da izboljšamo pogoje posameznikovega razvoja in medosebne odnose
152
Q

kaj vpliva na razvoj osebnosti?

A

genetske (dedne) dejavnike, dejavnike okolja in avtonomna dejavnost

153
Q

kdo so nativisti?

A

= tisti, ki pravijo, da razvoj in značilnosti ljudi določajo predvsem genetske dejavnike

154
Q

kaj je okolje? katero okolje zanima psihologijo?

A

= celota nepodedovanih zunanjih vplivov, ki delujejo na človeka
socialno okolje

155
Q

kaj je socializacija? kakšne stopnje imamo?

A

= proces, v katerem osvajamo vedenja, ki so zaželene v okolju
primarna (s tistimi, s katerimi je otrok v najožjih odnosih v zgodnjem otroštvu)
sekundarna (v izobraževalnem procesu)
terciarna (v širšem družbenem okolju)

156
Q

kaj je empirizem?

A

= prepričanje, da je razvoj osebnosti v večji meri posledica vplivov okolja

157
Q

raziskave za ugotavljanje vplivov dednosti in okolja

A

novorojenčkov
enojajčnih dvojčkov
primerjave posvojenih otrok
primeri nesocializiranih otrok

158
Q

o raziskavah novorojenčkov

A

opazujemo lahko v novorojenčkih razlike v temperamentu, ne pa značaju, saj nanj ni še vplivalo okolje

159
Q

o raziskavah enojajčnih dvojčkov

A

dvojčka sta takoj po rojstvu ločeni in odraščajo v različnih družinah => ista genetska zasnova, različna okolja => podobnosti prepišemo dednosti

160
Q

o primerjavah posvojenih otrok

A

podobnosti med otrokom in posvojiteljem = okolje
podobnosti med otrokom in biol. staršem = dednost

161
Q

primeri nesocializiranih otrok

A

Viktor (v lesu so ga našli z ranami, vedenje je bilo podobni živali)
Amala in Kamala (z volki, obnašali sta kot volkovi)

162
Q

podobnosti nesocializiranih otrok

A

niso se mogli naučiti normalno govoriti => ljudje imamo dispozicijo za govor, vendar to moramo spodbujati v zgodnjih letih
so razvili le čustva, ki so jih potrebovali za preživetje (jeza, žalost), kompleksnejših čustev pa ne
zaznavanje je veliko bolj zaostreno kot pri normalnem človeku

psi (2 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions