psi kot znanost Flashcards
1
Q
etimologija besede “psihologija”, kaj je definicija, ki ji sledi
A
pride iz grških besed “psyche” (duša) in “logos” (veda) ⇒ psihologija = veda, ki proučuje dušo, natančneje pa je veda, ki proučuje duševne procese, vedenje in osebnost
2
Q
kaj je oznaka za psihologijo?
A
starogrška črka “psi”: Ψ
3
Q
kaj je znanost?
A
sistem metodično pridobljenih in v sistem urejenih spoznanj na določenem področju delovanja sveta
4
Q
kaj so duševni procesi?
A
= notranji procesi, ki potekajo v določenem časovnem sosledju in navadno vodijo k določenemu izidu
5
Q
kako se delijo duševni procesi?
A
čustva
motivacija
kognitivni (spoznavni) procesi
6
Q
kaj so in kako se delijo kognitivni procesi?
A
= procesi, s katerimi spoznamo svet
se delijo na občutenje in zaznavanje, učenje ter mišljenje
7
Q
kaj pomeni občutenje in zaznavanje kot kognitivni proces?
A
pridobivamo informacije iz okolja
8
Q
kaj pomeni učenje kot kognitivni proces?
A
informacije shranimo v spomin
9
Q
kaj pomeni mišljenje kot kognitivni proces?
A
informacije reorganiziramo, predelujemo, postavljamo v nove odnose
10
Q
kaj je vedenje?
A
= vsaka aktivnost organizma, ki jo lahko opazujemo in/ali merimo (npr jok, govor)
11
Q
kako so duševni procesi povezani z vedenjem?
A
duševne procese doživljamo in notranje subjektivno izkušamo ⇒ izražajo se tudi navzven v vedenju
12
Q
kaj je osebnost?
A
= relativno trajna in edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika
13
Q
kaj so sestavni deli osebnosti?
A
lastnosti
14
Q
kaj je lastnost?
A
= človekovi ustaljeni načini doživljanja in vedenja
sestavni deli osebnosti
15
Q
kako se delijo lastnosti?
A
telesne lastnosti (spol, konstitucija)
temperament
značaj
sposobnosti
16
Q
kaj je temperament?
A
način čustvenega reagiranja, zlasti hitrost in intenzivnost reakcij
npr impulzivnost, umirjenost, družabnost, sramežljivost
17
Q
kaj je značaj? kako se deli?
A
= vsebina osebnosti, ki je tesno povezana s človekovami vrednotami
se deli na tisti, ki so povezani z moralo (poštenost, odkritost) in tisti, ki so povezani z motivacijo (vestnost, natančnost)
18
Q
kaj so sposobnosti? kako se delijo?
A
= potenciali za dosežke na določenem področju
se delijo na motorične, zaznavne ter umske
19
Q
kaj so primeri motoričnih sposobnosti?
A
hitrost teka, dolžina skoka, …
20
Q
kaj so primeri zaznavnih sposobnosti?
A
slušni pragi, ostrina vida, …
21
Q
kako se delijo umske sposobnosti? kaj so primeri?
A
se delijo na inteligentne (logično sklepanje, matematika), ustvarjalne (risanje, igranje v filmu) in nadarjenost, kot kombinacija inteligentnih ter ustvarjalnih
22
Q
kaj delajo smeri v psihologiji?
A
razlagajo psihološki pojavi z različnih vidikov
23
Q
naštej smeri v psihologiji
A
psihoanaliza, behaviorizem, humanistična psihologija ter kognitivna psihologija
24
Q
kaj proučuje psihoanaliza?
A
psihoanaliza reči, da naše vedenje je posledica preteklih dogodkov našega življenja
25
o psihoanalizi
psihologi so sprva enačili duševnost z zavestnimi duševnimi procesi ⇒ Sigmund Freud prvi, ki opozori, da veliki del duševnega dogajanja človeku prikrit, da poleg čustev, misli, potreb, zaznav in motivov (to, kar mi zavedamo) obstaja tudi veliko nezavedno področje
26
kaj je nezavedno?
= vsi duševni procesi in vsebine, ki niso dostopni zavesti, vendar lahko vseeno vplivajo na naše doživljanje in vedenje
proučuje nedokazljivi aspekti (npr sanja)
27
kaj proučuje behaviorizem?
razlaga osebnost kot skupek naučenih vedenj, s tem, da človek ponavlja tista vedenja, s katerimi v okolju doseže želeni učinke
trdi, da psihologija lahko proučuje le človeško vedenje, ki je vidno navzven ⇒ notranji, duševni in psihični procesi (npr. čustva, misli, sanje, …) ni mogoče dovolj objektivno proučevati ⇒ notranji, duševni in psihični procesi ne morejo biti predmet psihologije
28
kaj je humanistična psihologija?
hum. psihologija poudari višje človeške potrebe, po katerih se razlikujemo od živali (zavestna motivacija, ustvarjalnost, svobodna volja in odgovornost)
29
kaj je kognitivna psihologija?
smer in teoretična panoga
proučuje kako ljudi mislijo
izpostavi kognitivne procese, ker človekovo doživljanje in vedenje je najbolj odvisno od tega, kako si razlagamo svet in sebe ⇒ človekovo doživljanje je subjektivno
30
kaj je panoga? kako se delijo panoge psihologije?
= specializirano področje
se delijo na teoretične in uporabne panoge
31
kaj so teoretične panoge? naštej jih
= panoge, ki so usmerjene predvsem k pridobivanju novih spoznanj
obča psihologija, kognitivna psihologija, razvojna psihologija, socialna psihologija, psihofiziologija, psihopatologija, psihometrija
32
kaj so uporabne panoge? naštej jih
= panoge, ki so usmerjene predvsem k uporabi pridobljenih spoznanj
psihologija dela, pedagoška psihologija, športna psihologija, klinična psihologija
33
obča psihologija
teoretična panoge, ki ugotavlja splošne zakonitosti duševnih procesov pri “normalnih” odraslih osebah
34
razvojna psihologija
teoretična panoga, ki proučuje spremembe človekove osebnosti po obdobjih in po področjih, ki vplivajo na ta razvoj (emocije, čustva)
35
socialna psihologija
teoretična panoga, ki raziskuje doživljanje in vedenje posameznika v socialnih odnosih in situacijah ter vpliv socialnih dejavnikov na posameznika
36
psihofiziologija
teoretična panoga, ki raziskuje povezave med psihičnimi in fiziološkimi procesi
37
kaj so fiziološki procesi?
= procesi znotraj organizma, npr prebava, potenje, srčni utrip, …
38
psihopatologija
teoretična panoga, ki proučuje psihične motnje in težave
39
psihometrija
teoretična panoga, ki proučuje postopke merjenja osebnostnih lastnosti
40
psihologija dela: kaj je? kako se deli?
uporabna panoga, ki uporablja psihološka spoznanja na področju človekovega dela
se deli na kadrovsko in tržno psihologijo
41
kadrovska psihologija
podvrsta psihologije dela, ki se ukvarja z izborom delavcev na določeno delovno mesto, delovno motivacijo, medosebnimi odnosi na delovnem mestu, vplivom delovnih razmer na delavce, itn
42
tržna psihologija
podvrsta psihologije dela, ki se ukvarja z raziskavo trga, oblikovanjem oglasov, sloganov, preučevanjem različnih dejavnikov na človekovo pozornost, ...
43
pedagoška psihologija
uporabna panoga, ki se ukvarja z razvijanjem učinkovitih učnih strategij, odpravljanjem ali zmanjšanjem učnih težav, izboljševanjem razredne klime in medosebnih odnosov, itn
se uporablja spoznanja na področju vzgoje, izobraževanja in šolanja
44
športna psihologija
uporabna panoga, ki se ukvarja s spodbudo motivacije, z razvijanjem samozaupanja, doseganjem maksimalne zbranosti na tekmovanjih, premagovanjem treme, itn
se uporablja na področju športa
45
klinična psihologija
uporabna panoga, ki se ukvarja s psihodiagnostiko in psihoterapijo
se uporablja spoznanja pri svetovanju, psihološki pomoči, soočanju z blažjimi in hujšimi duševnim težavami
46
kaj je psihodiagnostika?
ugotavljanje, za kakšen problem gre pri posamezniku
47
kaj je psihoterapija?
odpravljanje težav oz. zdravljenje
48
podobnosti med filozofijo in psihologijo
obe odgovarjata na vprašanja o človekovi naravi, morali, govoru ter jeziku, svobodi, itn
49
razlike med filozofijo in psihologijo
psihologija svoja spoznanja empirično preverja — na konkretnih posameznikih, izkustveno
filozofija je abstraktna veda
50
podobnosti med biologijo in psihologijo
obe proučujeta človeka, npr. strukturo in delovanje živčnega sistema, vplive dednosti na razvoj osebnosti
51
razlike med biologijo in psihologijo
biologijo zanima telesna struktura in delovanje človeškega organizma, sorodnosti z drugimi živimi bitji
psihologija proučuje povezave med biološkimi dejavniki, vedenjem in doživljanjem posameznika
52
podobnosti med sociologijo in psihologijo
obe proučujeta človeka kot socialno, družbeno bitje
53
razlike med sociologijo in psihologijo
sociologijo zanima delovanje skupin kot celoto
(socialno) psihologijo zanima doživljanje in vedenje posameznika v skupini
54
kako je povezana ekonomija s psihologijo?
povezava s tržno psihologijo
55
kako je povezana matematika s psihologijo?
povezava s psihometrijo, statistiko
56
izobrazba pri psihologu, psihijatru
psiholog izpolni dodiplomski + podiplomski študij, lahko pa še tudi PhD na področju psihologiji ali filozofiji (3+2)
psihijater pa naredi dodiplomski študij pri medicini, potem pa specializacijo v smeri psihijatriji (3+3)
57
kako postati psihoterapevtom?
psiholog/psihijatr naredi izpiti za licenzijo pri psihoterapiji, ki je sestavljen iz teorije, superviziji in avtoanalizi
58
pristop psihologov, psihijatrov in psihoterapevtov
psihologi ukvarjajo se z vedenjem, dejanji, duševnimi problemi in njihovimi psihosocialnimi vzroki
psihijatri ukvarjajo se z organskimi (nevrokemični, biološki) vzroki za vedenje in duševni problemi
psihoterapevti ukvarjajo se s “celotno sliko” (psihosocialni in organski vzroki za težave)
59
zdravljenje pri psihologu, psihijatru in psihoteraprvtu
psihologi izvajajo govorno terapijo, svetovanje, upravljanje vedenjem, ne sme predpisovati zdravila
psihijater izvaja medikamentozno terapijo
psihoterapevti lahko predpisujejo psihofarmaki, izvajajo psihoterapijo
59
kaj so psihofarmaki? kako se delijo?
= psihiatrični medikamenti
1. antidepresivi (varnejši)
2. pomirjalni (nevarnejši)
60
kaj je besedno učenje?
= učenje besed in drugih simbolov, ki temelji na vzpostavljanju asociacij med pojmi
61
kaj je prokrastinacija?
= vedenje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih ⇒ neizogibne opravke odlašamo vse do zadnjega trenutka
62
kaj je princip ugodja?
želje izogniti negativnim čustvom in preložiti stresna opravila ⇒ princip ugodja je eden od možnih dejavnikov prokrastinacije
63
Tim Urbanova razlaga prokrastinacije
v naši zavesti nastopa trije akterije:
opica instantne zadovoljitve išče takojšnje zadovoljstvo in nas pogosto vodi v odlašanje z izbiro lahkih in prijetnih nalog pred pomembnimi
racionalni odločevalec, ki razume pomen dolgoročnih ciljev in produktivnih nalog, vendar pa opica pogosto prevlada nad racionalnim odločevalcem
panična pošast, ki nam pomaga, da se rešimo odlašanja in opravimo stvari, vendar se pojavi le takrat, ko je pritisk velik
“temno igrišče” je kraj, kjer odlačevalci zapravljajo čas za neproduktivne dejavnosti
64
dva tipa prokrastinacije
z rokami, brez rokov
65
prokrastinacija z rokami
rok se približuje ⇒ panična pošast premaga opico takojšnjega zadovoljstva in posameznik končno začne delati
odlačevalec lahko doživi obdobje močnega stresa in tekmo s časom, ko si prizadeva, da bi izpolnil rok ⇒ neoptimalni rezultati in občutek izčrpanosti
66
prokrastinacija brez rokov
k ukrepanju ne sili nobena zunanja sila ⇒ opica takojšnjega zadovoljstva prevladuje
odsotnost rokov ⇒ naloge ostanejo nedokončane⇒ občutek razočaranja, krivde in neizkoriščenega potenciala
67
tri splošne učne strategije
aktivno ponavljanje
elaboracija
organizacija
68
kaj je aktivno ponavljanje?
= vtiskovanje informacij v dolgotrajni spomin
69
krivulja pozabljanja
Ebbinghaus je izrisal krivuljo pozabljenja: na abscisi je čas po učenju gradiva, na ordinati pa % obnovljenega gradiva
⇒ najbolj intenzivno moramo ponavljati takoj po učenju
70
od česa je odvisna krivulja pozabljanja?
vrste gradiva, pri bolj smiselnem pride manj upada
motivacije in sposobnosti učenca
kako izmerimo znanja
71
kaj je elaboracija?
= širjenje pomena novih informacij tako, da jih povežeš s preteklim znanjem
pomaga tako, da s povezovanjem dobiš več asociacij za priklic iz spomina
72
kaj je organizacija?
= medsebojno povezovanje vseh naučenih informacij v eno logično verigo
sam spomin je organiziran kot mreža medsebojno povezanih informacij ⇒ pomagajo miselni vzorci, pojmovne mreže, hierarhična drevesa, tabele, …
bolj kot je informacija povezana z drugimi, več je poti, po katerih prideš do nje ⇒ več je ključev za priklic
73
kako sta povezana organizacija in elaboracija?
Elaboracija in organizacija oba gresta za vzpostavljanje asociacij med pojmi ⇒ potekata sočasno
74
kaj je samopodoba?
= človekova subjektivna predstava o lastnem funkcioniranju na različnih področjih, torej gre za kognitivno področje
75
samopodoba vs samospoštovanje
samopodoba je lastna predstava o sebi, samospoštovanje je čustveno-vrednostni odnos do sebe
76
vrste samopodobe
šolska samopodoba
telesna samopodoba
socialna samopodoba
čustvena samopodoba
77
šolska samopodoba
= presoja lastnih spretnosti in sposobnosti za učenje, učne uspešnosti ter zanimanja za šolske predmete
se deli naprej na: samopodobo pri jezikih, naravoslovju, zgodovini…
78
telesna samopodoba
= prepričanja o svoji telesni privlačnosti, videzu, telesni moči, ...
telo zelo hitro spreminja v mladostništvu, telesne značilnosti so v središču medsebojnega vrednotenja ⇒ s telesno samopodobo se veliko ukvarjajo mladostniki
79
socialna samopodoba
= subjektivne presoje o odnosih z vrstniki in drugimi pomembnimi osebami, oz. zaznave o sposobnostih sklepanja prijateljstev, o priljubljenosti in kakovosti socialnih odnosov
80
čustvena samopodoba
= prepričanja o izražanju in obvladovanju čustev
81
kaj vpliva na samopodobo?
lastne izkušnje s samim seboj in z okoljem
odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas
82
kako so izkušnje iz različnih obdobij življenja pomembni za samopodobo?
zelo pomembne za samopodobo so človekove zgodnje izkušnje v življenju, predvsem v družini
pozneje vplivajo še vsi ostali dejavniki socializacije
83
na kaj vpliva samopodoba?
samopodoba vpliva na vsa področja človekovega doživljanja in vedenja
84
značilnosti človeka z ustrezno samopodobo
konstruktivno spoprijema z duševnimi obremenitvami
lažje razvija dobre medosebne odnose
altruističen
ne potrebuje nenehnega odobravanja drugih ⇒ bolj neodvisen v mišljenju in vedenju
bolj radoveden pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov
si postavlja dosegljive cilje
bolj realno zaznava svojo osebnost, sposobnosti in potrebe
skrbi zase, se spoštuje
ni domišljav ali nečimrn
85
kaj so posledice prenizke in previsoke samopodobe?
Prenizka samopodoba ⇒ depresivnost, pesimizem
Previsoka samopodoba ⇒ samovšečnost (narcisoidnost)
86
posebnost previsoke samopodobe
človek s previsoko samopodobo ne dobi potrditev od okolice ⇒ “razpoči kot milni mehurček” ⇒ ta samopodoba ni stabilna
87
o Hipokratovi tipologiji temperamenta (ne definicija, bolj ozadje)
= predznanstvenstvena psihološka teorija
gre za najstarejšo in najpopularnejšo psihološko odkritje
Hipokratovih izrazov ne uporabljamo v stroki, ampak v vsakdanjem življenju
88
sodoben pogled na osebnost
sodobni pogled na osebnost je “dimenzionalen” ⇒ osebnost razumemo kot kontinuum med dvema poloma, kar lahko prikažemo s tem, da največ ljudi ima lastnost srednje izraženo, proti ekstremom pa število ljudi upada (po Gaussovi krivulji)
ljudi ne moremo razvrščati v čiste tipe, lahko pa ugotovimo, h kateremu nagibajo
89
Hipokratova tipologija temperamenta
v človeku obstaja 4 tekočine (žolč, kri, sluz in črni žolč), od tega, katera prevladuje, bi naj bil odvisen človekov temperament
90
prevladuje žolč ⇒
⇒ kolerik
khole (grš.) = žolč
pozitivno: družaben, zgovoren, optimističen, odločen
negativno: uporniški, nepotrpežljiv, vzkipljiv, oblsten
E, L
91
prevladuje črni žolč ⇒
⇒ melanholik
melaina khole (grš.) = črni žolč
pozitivno: natančen, premišljen, vesten, spoštljiv
negativno: pesimističen, preobčutljiv, zamerljiv, nagnjen k tesnobi in depresiji
I, L
92
prevladuje sluz ⇒
⇒ flegmatik
phlegma (grš.) = sluz
pozitivno: miroljuben, sproščen, zanesljiv, dosleden
negativno: zadržan, malodušen, neodločen, nagnjen k lenobi in komodnosti
I, S
93
prevladuje kri ⇒
⇒ sangvinik
sangvis (lat.) = kri
pozitivno: odkrit, voditeljski, duhovit, zgovoren
negativno: nediscipliniran, zmeden, površen, spontan
E, S
94
ekstravertnost/intravertnost
Ekstravertnost = družabnost, aktivnost, zgovornost
Introvertnost = nasprotje ekstravertnosti
95
labilnost/stabilnost
Labilnost (nestabilnost) = čustvena občutljivost, tesnobnost, občutje krivde, slaba samopodoba
Stabilnost = nasprotje labilnosti
96
načela znanstvenega spoznavanja
sistematičnost
nadzorovanost
objektivnost
zanesljivost
veljavnost
občutljivost
97
sistematičnost
spoznavanje poteka po vnaprej pripravljenem načrtu in po točno določeni metodologiji
metoda ni v vseh pogledih korektna ⇒ rezultati so brez vrednosti
98
nadzorovanost
nadzorjujemo vse slučajne (moteče) dejavniki, ki bi lahko vplivali na rezultate
99
objektivnost
rezultati so odvisni le od proučevanega pojava, ne pa tudi od opazovalca
popolna objektivnost je nedosegljiv ideal, zlasti pri psihologiji, ko človek je hkrati opazovalec in objekt opazovanja
100
kako povečamo objektivnost
pojav opazuje več opazovalcev hkrati, skladnost med njimi pripišemo delovanju opazovanega pojava
uporaba umetnih pripomočkov (testi, vprašalniki, …)
poznavanje in zavestno nadzorovanje možnih napak in pristranosti
samokritičnost raziskovalca: zavestno išče tudi dejstva, ki so v nasprotju z njegovimi prepričanji in pričakovanji, upošteva tudi podatke, ki bi jih najraje spregledal
101
zanesljivost
ponovitev postopka z istimi merskimi instrumenti povzroči pridobljenje istih rezultatov
⇒ imamo dovolj natančen merski instrument, na rezultate ne vplivajo nepredvideni dejavniki
102
utemeljenost
znanstvena spoznanja morajo biti podkrepljena z logičnimi argumenti
103
kaj ne velja za znanstvene utemeljitve?
sklicevanje na osebne izkušnje, avtoriteto, na posamezne primere ali večino
104
občutljivost
meritev pokaže že majhne razlike med preizkušanci v merjeni lastnosti
105
kaj je laično spoznavanje?
= površno, subjektivno, nekritično in nesistematično z oporo na posamezne izkušnje, konkretne primere, splošno sprejete prepričanja in nekritični sprejem mnenj avtoritet
106
subjektivne napake pri socialnem zaznavanju
halo učinek
prvi vtis
simpatija
učinek pričakovanja (Rosenthalov učinek)
107
halo učinek
= neupravičeno sklepanje iz ene same opažene lastnosti, izkušnje ali površnega splošnega vtisa na osebnost v celoti
108
simpatija
različica halo učinka
nekoga, ki nam je simpatičen, neupravičeno bolj pozitivno ocenjujemo tudi v drugih pogledih
negativne lastnosti ljudi, ki so nam všeč, lažje spregledamo kot napake in slabosti tistih, ki nam niso
pri slednjim opazimo več negativnih značilnosti in nasploh njihovo vedenje presojamo s strožjimi merili
109
prvi vtis
različica halo učinka
prve informacije, ki jih prejmemo o osebi, relativno (v primerjavi s kasnejšimi) večjo težo, saj nadalje zaznavamo v skladu s temi informacijami in težimo k temu, da jih potrjujemo
selektivna pozornost, zaznavanje
110
učinek pričakovanja (Rosenthalov učinek)
smo pod vplivom pričakovanj ⇒ selektivno zaznavanje, pozornost
v raziskovalni situaciji: raziskovalec, ki ima določena pričakovanja o rezultatih raziskave ⇒ nehote usmerja preizkušance v smeri svojih pričakovanj ⇒ neobjektivne rezultate
111
kako lahko uporabimo učinek pričakovanja v pozitivni smeri?
potegnimo neke pozitivne dogodki in vtisi
112
kaj je metoda?
= splošen način preučevanja nekega problema
113
naštej raziskovalne metode
introspekcija, ekstrospekcija
eksperiment
načrtno opazovanje
korelacijske raziskave
114
kaj je introspekcija? katera psihološka smer uporabi predvsem introspekcijo?
= opazovanje lastnih duševnih pojavov
psihoanaliza proučuje človekova čustva, sanje, nezavedno ⇒ uporablja predvsem introspekcijo
115
kaj je ekstraspekcija? katera psihološka smer uporabi predvsem ekstraspekcijo?
= opazovanje zunanjih pojavov, vsega, kar je vidno navzven
gre za posredno metodo
behaviorizem preučuje le tisto, kar je vidno navzven, torej dražljaje (S - stimulus) in odzive nanje (R - reaction) ⇒ uporabi izključno ekstrospekcijo
116
kaj je črna škatla?
kar se zgodi med dražljajem in reakcijo za behavioristi ostane skrivnost, to pa imenujejo črna škatla (black box), v kateri se nahajajo notranji, duševni procesi, ki se odvijejo med S in R ⇒ subjektivna interpretacija dražljaja in izbira reakcije
117
prednosti ekstraspekciji
objektivnejša, saj lahko vključimo več opazovalcev
118
pomanjklivosti ekstraspekciji
omogoča le posredno opazovanje psihičnih procesov, saj lahko sklepamo le prek opaženega vedenja
prisotnost opazovalcev spremeni vedenje opazovancev
možni so subjektivni vplivi opazovalca
119
prednosti introspekciji
bolj poglobljene informacije o duševnem dogajanju, saj lahko opazujemo tudi pojave, ki niso vidni navzven
dobimo podatke o ozadju, vzrokih lastnosti
120
pomanjklivosti introspekciji
subjektivna in nepreverljiva
omejena na ljudi, ki so zmožni samorefleksije in se znajo ustrezno izražati ⇒ ne uporabno pri otrocih in živali
121
kaj je eksperiment?
= raziskovalna metoda, pri kateri eksperimentator namerno spreminja pogoje, v katerih se dogaja neki pojav, ker želi ugotoviti, kako ti vplivajo na ta pojav
122
kaj je spremenljivka? kako se delijo?
= vsak pojav, ki spreminja svojo vrednost
se delijo na: neodvisno, odvisno ter kontrolno
123
neodvisna spremenljivka
= pogoj, ki ga načrtno spremeni eksperimentator, da bi ugotovil njen vpliv na odvisno spremenljivko
124
odvisna spremenljivka
= pojav, ki ga eksperimentator opazuje in na to, kar vpliva neodvisna
125
kaj je kontrolirana spremenljivka, oz. kontrolna skupina? kako se razlikuje od eksperimentalne?
kontrolna skupina je uporabljena tako, da s pomočjo primerjavi z eksperimentalno skupino ugotovimo, če neodvisna spremenljivka resnično vpliva na odvisno
126
delitev eksperimentov, glede na mesto izvaje
eksperiment v naravnem okolju
laboratorijski eksperiment (poteka v psihološkem laboratoriju)
127
prednosti in pomanjklivosti laboratorijskih eksperimentov
prednosti: manj motečih, slučajnih dejavnikov
pomanjklivosti: težji prenos informacij na realno življenje
128
kaj je načrtno opazovanje?
neeksperimentalna (opisna) metoda
na situacijo ne vplivamo kot pri eksperimentu ⇒ vedenje le opazujemo in sistematično beležimo
imamo odvisne in neodvisne spremenljivke
129
eksperiment vs načrtno opazovanje
pri eksperimentu: raziskovalci sami sprožijo pojav, ki jih zanima; raziskovalci posegajo v situacijo s spreminjanjem neodvisne spremenljivke; ugotovijo vzročno-posledične odnose med pojavi; lažje nadzorujejo postopek; lažje ponovijo postopek; večkrat se pojavi etični problem
pri nač. opaz.: raziskovalci počakajo, da pojav nastopi sam; raziskovalci ne posegajo v situacijo; kot rezultat dobijo opise vedenja; nimajo nadzora nad motečimi spremenljivkami ⇒ težje opazovanje; težje ponovijo postopek; možnost subjektivnih razlag vedenja
130
probleme, pri katerih uporabimo načrtno opazovanje namesto eksperimenta
proučujevanje različnih čustv, ker se ne morejo pojaviti na ukaz eksperimentatorja
proučujevanje vpliv neugodnih razmer na učenje ali na razvoj otroka, ker je to lahko neetično (da bi načrtno sprožali neugodne razmere za otroka)
131
kaj nam povejo korelacijske raziskave?
dobimo podatek o stopnji povezanosti med dvema spremenljivkama
ne vemo kateri pojav je vzrok, kateri posledica, ali če obstaja še en tretji pojav, ki povzroči oba drugega
nekatere korelacije so lahko namišljene
132
kako zberemo podatke za korelacijske raziskava?
podatek zberemo z vprašalnikom ali intervjujem ⇒ sistematično-metodične metode za izračun stopnje povezanosti med njimi, oz. njihovo korelacijo
133
kako merimo korelacijo?
s koeficentom korelacije, ki se giblja med -1 in +1
popolna pozitivna korelacija ⇒ raste x → raste y ⇒ +1
odsotnost korelacija ⇒ 0
popolna negativna korelacija ⇒ raste x → pada y ⇒ -1
134
kaj če koeficent korelacije ni točno -1, 0, +1?
med pojavama obstaja še več dejavnikov
135
kaj so tehnike?
= specifični postopki ali instrumenti, ki jih uporabimo v okviru neke metode
136
v katere namene uporabimo tehnike?
v psihodiagnostične, raziskovalne namene
137
primeri tehnik
testi, vprašalniki, ocenjevalne lestvice
138
kaj so psihološki testi? kakšne vrste imamo?
= standardizirani instrumenti za merjenje osebnostnih lastnosti
testi osebnosti in sposobnosti
139
kaj so testi osebnosti?
standardizirani vprašalniki, s katerimi želijo psihologi dobiti podatke o spraševančevih interesih, vrednotah, samopodobi, lastnosti temperamenta, značajskih lastnosti, strategijah učenja
140
kaj pomeni da je test standardiziran?
je strokovno preverjeno
141
tipi vprašanj v vprašalnikih
zaprtega tipa (odgovori so že vnaprej določeni)
odprtega tipa (spraševanec odgovore napiše sam)
kombiniranega tipa
142
kaj so prednosti vprašanj odprtega tipa?
neomejenost odgovorov => temeljitejši pogled
lahko uporabimo pri individualne in psihodiagnostične namene
143
kaj so pomanjkljivosti vprašanj odprtega tipa?
zahtevnejše kategoriziranje odgovorov in analiza podatkov
spraševanci pogosto niso pripravljeni sodelovati
144
kaj so prednosti vprašanj zaprtega tipa?
lažja primerjava, analiza odgovorov
večja motivacija spraševancev
uporabno pri velikih skupinah
145
kaj so pomanjkljivosti vprašanj zaprtega tipa?
težko predvidevat vse možne odgovore
odgovori so manj premišljeni
146
kaj so ocenjevalne lestvice? kake tipe so?
= vprašalniki z možnostjo odgovora da/ne in možnostjo izbire stopnje strinjanja
opisne (določene besedne opise)
številske (št. stopnjo strinjanja)
grafične (označimo stopnjo na črti)
147
kaj je pomanjkljivost vprašalnikov?
so objektivni v obdelavi, vendar temeljijo na introspekciji, zato so subjektivni => lestvice iskrenosti (vprašanja, za katera se predpostavlja, da, česmo odkriti, odgovorimo vsi na isti način)
148
kaj je intervju? kakšen je lahko?
= tehnika zbiranja podatkov, pri katerem smo v neposrednem stiku s spraševanci
strukturiran, nestrukturiran
149
kaj je značilno za strukturiran intervju?
vprašanja so vnaprej določena in za vse veljajo isti pogoji
spraševanec je manj čustveno vključen v pogovor => objektivnejše
odgovore lažje primerjamo
150
kaj je značilno za nestrukturiran intervju? kdaj ga uporabimo?
vnaprej so določene le okvirna vsebina vprašanj, vrstni red ni določen
dobimo popolnejši podatki
primernejši za psihodiagnostiko
151
kaj so cilji psihologije? kateri so teoretični, praktični?
1. Opisovanje (T) => pojav opredelimo, definiramo in opišemo njegove značilnosti
2. Pojasnjevanje (T) => raziskujemo dejavnike, ki vplivajo na ta duševni pojav, pojasnimo odnose med njimi
3. Napovedovanje (P) => na podlagi ugotovljenih zakonitosti napovedamo kako se bo pojav spremenil, če se spreminjajo dejavniki, ki vplivajo nanj
4. Spreminjanje (P) => načrtno vplivanje na pojav, z namenom, da izboljšamo pogoje posameznikovega razvoja in medosebne odnose
152
kaj vpliva na razvoj osebnosti?
genetske (dedne) dejavnike, dejavnike okolja in avtonomna dejavnost
153
kdo so nativisti?
= tisti, ki pravijo, da razvoj in značilnosti ljudi določajo predvsem genetske dejavnike
154
kaj je okolje? katero okolje zanima psihologijo?
= celota nepodedovanih zunanjih vplivov, ki delujejo na človeka
socialno okolje
155
kaj je socializacija? kakšne stopnje imamo?
= proces, v katerem osvajamo vedenja, ki so zaželene v okolju
primarna (s tistimi, s katerimi je otrok v najožjih odnosih v zgodnjem otroštvu)
sekundarna (v izobraževalnem procesu)
terciarna (v širšem družbenem okolju)
156
kaj je empirizem?
= prepričanje, da je razvoj osebnosti v večji meri posledica vplivov okolja
157
raziskave za ugotavljanje vplivov dednosti in okolja
novorojenčkov
enojajčnih dvojčkov
primerjave posvojenih otrok
primeri nesocializiranih otrok
158
o raziskavah novorojenčkov
opazujemo lahko v novorojenčkih razlike v temperamentu, ne pa značaju, saj nanj ni še vplivalo okolje
159
o raziskavah enojajčnih dvojčkov
dvojčka sta takoj po rojstvu ločeni in odraščajo v različnih družinah => ista genetska zasnova, različna okolja => podobnosti prepišemo dednosti
160
o primerjavah posvojenih otrok
podobnosti med otrokom in posvojiteljem = okolje
podobnosti med otrokom in biol. staršem = dednost
161
primeri nesocializiranih otrok
Viktor (v lesu so ga našli z ranami, vedenje je bilo podobni živali)
Amala in Kamala (z volki, obnašali sta kot volkovi)
162
podobnosti nesocializiranih otrok
niso se mogli naučiti normalno govoriti => ljudje imamo dispozicijo za govor, vendar to moramo spodbujati v zgodnjih letih
so razvili le čustva, ki so jih potrebovali za preživetje (jeza, žalost), kompleksnejših čustev pa ne
zaznavanje je veliko bolj zaostreno kot pri normalnem človeku
