motivacija Flashcards
kaj je motivacija?
def, etimologija
= proces spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja človekovega vedenja k cilju
movere (lat.) = gibati se
kaj je potreba? motiv? cilj?
- potreba = stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje/presežek snovi v telesu ali informacije v duševnosti
- motiv = subjektivno občutenje potrebe
- cilj = karkoli, čemur se usmerjamo z namenom, da bi zadovoljili neko potrebo
kako se delijo potrebe?
na fiziološke in psihološke (psihosocialne)
o fizioloških potrebah
kaj vključuje, posledica porušenega ravnov, nezadovoljitve, značilnosti
- vključuje potrebe po ohranitvi posameznikovega življenja (voda, kisik, …) in po ohranitvi vrste (potomci, spolnost)
- porušeno je telesno/fizično ravnovesje ⇒ na to nas opozarjajo neprijetni občutki (žeja, lakota, …)
- univerzalne, vrojene
- nezadovoljitev potreb ⇒ telesne motnje, življenjska ogroženost, ovirano zadovoljevanje vseh drugih potreb
o psihosocialnih potrebah
kaj so, posledica porus ravnov., nezadovoljitev
- so povezane s človekovim življenjem v skupini (ljubezen, dela, svoboda, …)
- porušeno psihično ravnovesje ⇒ neprijetna čustva (jeza, dolgčas, …)
- individualne/medkulturne razlike
- nezadovoljitev potreb ⇒ slaba samopodoba, manjvrednost, agresivnost, apatičnost, depresivnost, …
kako poteka motivirano vedenje?
- porušeno psih./fiz. ravnovesje
- pojav psih./fiz. potreb
- signal po potrebi (čustvo/občutek)
- vedenje
- ravnovesje (naš cilj)
to se ponavlja
načini zadovoljevanja potreb
- nagonsko zadovoljevanje
- socializirano zadovoljevanje
- homeostatično zadovoljevanje
- progresivno zadovoljevanje
nagonsko zadovoljevanje potreb
- prirojeno, univerzalno
- zadovoljevanje nekaterih fizičnih potreb (dihanje, vzdrževanje stalne telesne T)
socializirano zadovoljevanje potreb
zakaj pravila spoštujemo?
- = zadovoljevanje potreb na naučen način, prilagojen življenju v skupnosti in odvisni od kulture
- se učimo pravil od rojstva, spoštujemo pravil zaradi potrebe po pripadnosti skupini, ki bi nas sicer izločila, saj ne bi normalno delovala
homoestatično zadovoljevanje potreb
- = zadovoljevanje potreb, pri katerem krožno vzpostavljamo enako stanje
- zadovoljitev fizioloških potreb (spanju, hrani, …), razen v primeru motenj (hranjanja, alkoholizem, …)
- homeo = enako; stasis = stanje ⇒ homeostasis = enako stanje
progresivno zadovoljevanje potreb
= zadovoljevanje potreb, pri katerem se pojavljajo potrebe in cilji na vedno višji ravni
kdo je Maslow?
Abraham Maslow = humanistični psiholog, ki je ugotovil na najpomembnejše človekove potrebe in jih glede na njihovo moč in pomembnost za preživetje razvrstil v hierarhijo
kako je Maslow prišel do podatkov?
z intervjuji in s študijem življenjepisov znanih osebnosti, za katere je verjel (⇒ subjektivno), da so v življenju uresničevali prave potrebe in dosegli vrh hierarhije — samouresničenost (npr. M. Gandhi, Mati Tereza, …)
o hierarhiji potreb po Maslowu
vse potrebe v hierarhiji so vrojene in jih človek mora imeti vsaj delno zadovoljene, da lahko dobro funkcionira in se razvija — hierarhija se oblikuje glede na to, da nezadovoljenost nekaterih potreb težje (dol) prenašamo kot nezadovoljenost drugih (gor)
potrebe po Maslowu (po vrsti dol → gor)
- fiziološke potrebe
- potreba po varnosti (predvidljivost/stabilnost okolja)
- potreba po ljubezni in pripadnosti (občutek naklonjenosti od ljudeh, ki so za nas pomembni in da imamo sami sebi radi)
- potreba po spoštovanju (status, spoštovanje in samospoštovanje)
- kognitivne potrebe (potrebe po znanju, razumevanju, modrosti)
- estetske potrebe (umetnost, lepota)
- potreba po samoaktualizaciji (ukvarjanje s tistim, ob čemur čutimo notranje zadovoljstvo in izkoriščamo naš potencial)
kako imenujemo zadovoljstvo vseh potreb?
transcendenca
potrebe pomanjkanja vs potrebe rasti
- potrebe do in vključno spoštovanja (fiziološke, varnost, ljubezen, spoštovanje) = potrebe pomanjkanja — zadovoljstvo teh potrebe nas usmerja nezadovoljenost potrebe
- potrebe po spoštovanju (kognitivne, estetske, samoaktualizacija) = potrebe rasti — zadovoljstvo teh potreb nas usmerja osebnostna rast
vplivi dednosti in okolja na potrebe
- vse potrebe so vrojene — vpliv nanj se razlikuje
- dednost ima največji vpliv na dnu (fiziološke potrebe) in navzgor upada
- samouresnečitev je tudi vrojena in končni cilj vsakega človeka ⇒ Maslow je trdil, da je človekova narava dobra
- okolje ima pasivno vlogo za osebnostno rast, saj morajo za samouresničitev biti izpolnjeni ustrezni pogoji
kakšen je človek po naravi? kakšen se rodi?
- Freud - človek se rodi z agresivno energijo in sebično sega k ugodju
- Maslow - s posegom v človekovo samouresničitev lahko samo zmotiš razvoj => pobudnik permisivne vzgoje in je svetoval, da naj okolje čim manj posega v človekovo samouresničitev
⇒ človek se rodi nevtralen, agresivnost se pojavlja zaradi frustracij okolja, ki ovira osebnostno rast
vedenja, ki odstopajo od hierarhije potreb
- ljubezenske pesmi (izpolnjujejo kognitivne ter estetske potrebe pesnikov, ko imajo nezadovoljeno potrebo po ljubezni ⇒ estetske/kognitivne potrebe se postavijo višje od potrebe po ljubezni)
- manekenke (pripravljene odrekati hrani, da bi ohranili postavo ⇒ potreba po spoštovanju, estetske potrebe imajo prednost pred fiziološkimi potrebami)
kaj so vrednote?
= splošni motivacijski cilji, ki jih ocenjujemo kot dobre in vredne, da se zanje zavzemamo (so v ozadju)
delitev vrednot
- univerzalne vrednote = skupni ideali vseh ljudi (svoboda, mir, pravičnost, …)
- družbene vrednote = vrednote, ki so skupne ljudem v določenem družbenem sistemu (npr. denar v kapitalizmu)
ali se vrednote spreminjajo? kako?
vsak posameznik ima svojo osebno hierarhijo vrednot, ki se vedno razvoja in spreminja pod vplivom dejavnikov socializacije
kaj so dejavniki socializacije?
- družina
- vrstniki
- prijatelji
- šola
- socialne skupine
- mediji
- družbeni sistem
razvojna hierarhija vrednot
- hedonske vrednote
- potenčne
- moralne
- izpolnitvene
hedonske vrednote
/+ kaj je hedonizem
so povezane s fiziološkimi potrebami in telesnim ugodjem (dobra hrana, pijača, zabava, počitek, …)
hedonizem = filozofski nauk, da je uživanje najvišje dobro
potenčne vrednote
kaj so, izhajajo iz, delitev
povezane z dosežki in uveljavanjem (uspeh, status, moč, …)
izhajajo iz potreb po spoštovanju po Maslowu
delijo na statusne, ekonomske, materialistične, potrošniške vrednote
moralne vrednote
kaj so, po Maslowu, delitev
- vezane na dolžnost in odgovornost
- povezane s potrebami po ljubezni in pripadnosti po Maslowu, saj jih uresničujemo v odnosih z drugimi
- delijo se na: moralno-etične (poštenost, pravica, pogum, …), demokratične (enakost, svoboda, strpnost, napredek), socialne (ljubezen do bližnjega, altruizem, skrb za druge, prijateljstvo, …) in družinske (družinska sreča, dom, skrb za otroke) vrednote
izpolnitvene vrednote
kaj so, delitev
- značilni za “konec” razvoja osebnosti
- povezane s potrebami po rasti po Maslowu
- delitev: spoznavne (resnica, spoznanje, modrost, …), kulturne/estetske (kultura, umetnost, lepota) in verske (sveto, božansko, …) vrednote
pomen vrednot
- usmerjajo naše vedenje, delujejo motivacijsko
- povzročajo selektivno pozornost, saj bolje zaznamo informacije, ki potrjujejo naše vrednote
- vplivajo na naše odnose z ljudmi: bolje se razumemo s tistimi, ki cenijo iste vrednote kot mi, kot s tistimi, ki so drugače misleči
- potrjevanje vrednot → pozitivna čustva; ogroževanje vrednot → neprijetna čustva; nekaj nam ni pomembno → čustveno ravnodušje
- povzročajo notranji konflikti
- na podlagi vrednot si oblikujemo svoje življenjski cilje in stališča
kako nastanejo notranji konflikti? + primer
naše vrednote se nasprotujejo - primarnejša potreba/vrednota vs težnja po ugodju
npr. pacifistična vrednota (ne ubijaj) vs vrednota nacionalne zavesti
vrste duševnih obremenitev + def
- frustracija (doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji)
- konflikt (doživljanje sočasnega delovanja nasprotnih motivov in izbiramo med dvema ciljema, ki se izključujeta)
- stres (odziv organizma na dražljaje (stresorje), ki porušijo človekovo notranje ravnotežje in zato telesno ali duševno obremenijo našo osebnost)
kakšne so lahko ovire, ki povzročajo frustracija?
objektivne — npr. cestni promet
socialne — drugi ljudi
subjektivni — v nas samih (npr. trema)
od česa je odvisen odziv na frustracijo?
- odziv na frustracijsko situacijo je odvisen od naše ocene, ali bomo lahko premagali oviro - od čustvene zrelosti je odvisno kako bomo ta čustva uravnavali in kako bodo vplivali na naše vedenje
- menimo, da oviro lahko premagamo ⇒ privlačnost cilja se poveča
- nam ne uspe ali ne verjamemo, da lahko premagamo oviro ⇒ narastejo neprijetna čustva
kaj je frustracijska toleranca?
= prag, pri katerem na oviro reagiraš z negativnimi čustvi
nizka frustracijska toleranca ⇒ hitro vzkipevanje
vrste konflikta
- med dvema pozitivnima ciljema: približevanje - približevanje (+/+) = hkrati nas privlačita dva enako zaželena, vendar nezdružljiva cilja
- med dvema negativnima ciljema: izogibanje - izogibanje (-/-) = smo prisiljeni izbrati med dvema neželenima ciljema
- konflikt približevanje - izogibanje (+/-) z ambivalentnim ciljem
o konfliktu približevanje - izogibanje (+/-)
- imamo ambivalentni cilj (cilj, ki nas hkrati privlači in odbije) ali smo v konfliktu med dvema ambivalentnima ciljema
- težko rešljiv, saj s približevanjem narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanjem pa težnja po približevanju
kako so raziskovali vedenje pri ambivalentnih ciljih?
so zaprli miši v labirintu, kjer so lahko dobili hrano, le če so prečkali področje, kjer jih je stresla elektrika
kako se delijo skupine stresorjev?
- neugodno okolje
- nenadne življenjske spremembe
- vsakodnevne skrbi
načini odzivanja na stresorje na različnih področjih
- fiziološki odziv
- čustveni odziv (tesnoba, jeza, apatičnost, depresivnost)
- kognitivni odziv (negativni misli, slabše presojanje, pozabljivost, overload sindrom)
- vedenjski odziv (iracionalno vedenje, agresivnost, nočne more, burn-out sindrom)
overload sindrom
primer kognitivnega odzivanja
= občutek prenasičenosti, prevelike količine informacij “v glavi”, napake v procesiranju informacij
