motivacija Flashcards
1
Q
kaj je motivacija?
def, etimologija
A
= proces spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja človekovega vedenja k cilju
movere (lat.) = gibati se
2
Q
kaj je potreba? motiv? cilj?
A
- potreba = stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči pomanjkanje/presežek snovi v telesu ali informacije v duševnosti
- motiv = subjektivno občutenje potrebe
- cilj = karkoli, čemur se usmerjamo z namenom, da bi zadovoljili neko potrebo
3
Q
kako se delijo potrebe?
A
na fiziološke in psihološke (psihosocialne)
4
Q
o fizioloških potrebah
kaj vključuje, posledica porušenega ravnov, nezadovoljitve, značilnosti
A
- vključuje potrebe po ohranitvi posameznikovega življenja (voda, kisik, …) in po ohranitvi vrste (potomci, spolnost)
- porušeno je telesno/fizično ravnovesje ⇒ na to nas opozarjajo neprijetni občutki (žeja, lakota, …)
- univerzalne, vrojene
- nezadovoljitev potreb ⇒ telesne motnje, življenjska ogroženost, ovirano zadovoljevanje vseh drugih potreb
5
Q
o psihosocialnih potrebah
kaj so, posledica porus ravnov., nezadovoljitev
A
- so povezane s človekovim življenjem v skupini (ljubezen, dela, svoboda, …)
- porušeno psihično ravnovesje ⇒ neprijetna čustva (jeza, dolgčas, …)
- individualne/medkulturne razlike
- nezadovoljitev potreb ⇒ slaba samopodoba, manjvrednost, agresivnost, apatičnost, depresivnost, …
6
Q
kako poteka motivirano vedenje?
A
- porušeno psih./fiz. ravnovesje
- pojav psih./fiz. potreb
- signal po potrebi (čustvo/občutek)
- vedenje
- ravnovesje (naš cilj)
to se ponavlja
7
Q
načini zadovoljevanja potreb
A
- nagonsko zadovoljevanje
- socializirano zadovoljevanje
- homeostatično zadovoljevanje
- progresivno zadovoljevanje
8
Q
nagonsko zadovoljevanje potreb
A
- prirojeno, univerzalno
- zadovoljevanje nekaterih fizičnih potreb (dihanje, vzdrževanje stalne telesne T)
9
Q
socializirano zadovoljevanje potreb
zakaj pravila spoštujemo?
A
- = zadovoljevanje potreb na naučen način, prilagojen življenju v skupnosti in odvisni od kulture
- se učimo pravil od rojstva, spoštujemo pravil zaradi potrebe po pripadnosti skupini, ki bi nas sicer izločila, saj ne bi normalno delovala
10
Q
homoestatično zadovoljevanje potreb
A
- = zadovoljevanje potreb, pri katerem krožno vzpostavljamo enako stanje
- zadovoljitev fizioloških potreb (spanju, hrani, …), razen v primeru motenj (hranjanja, alkoholizem, …)
- homeo = enako; stasis = stanje ⇒ homeostasis = enako stanje
11
Q
progresivno zadovoljevanje potreb
A
= zadovoljevanje potreb, pri katerem se pojavljajo potrebe in cilji na vedno višji ravni
12
Q
kdo je Maslow?
A
Abraham Maslow = humanistični psiholog, ki je ugotovil na najpomembnejše človekove potrebe in jih glede na njihovo moč in pomembnost za preživetje razvrstil v hierarhijo
13
Q
kako je Maslow prišel do podatkov?
A
z intervjuji in s študijem življenjepisov znanih osebnosti, za katere je verjel (⇒ subjektivno), da so v življenju uresničevali prave potrebe in dosegli vrh hierarhije — samouresničenost (npr. M. Gandhi, Mati Tereza, …)
14
Q
o hierarhiji potreb po Maslowu
A
vse potrebe v hierarhiji so vrojene in jih človek mora imeti vsaj delno zadovoljene, da lahko dobro funkcionira in se razvija — hierarhija se oblikuje glede na to, da nezadovoljenost nekaterih potreb težje (dol) prenašamo kot nezadovoljenost drugih (gor)
15
Q
potrebe po Maslowu (po vrsti dol → gor)
A
- fiziološke potrebe
- potreba po varnosti (predvidljivost/stabilnost okolja)
- potreba po ljubezni in pripadnosti (občutek naklonjenosti od ljudeh, ki so za nas pomembni in da imamo sami sebi radi)
- potreba po spoštovanju (status, spoštovanje in samospoštovanje)
- kognitivne potrebe (potrebe po znanju, razumevanju, modrosti)
- estetske potrebe (umetnost, lepota)
- potreba po samoaktualizaciji (ukvarjanje s tistim, ob čemur čutimo notranje zadovoljstvo in izkoriščamo naš potencial)
16
Q
kako imenujemo zadovoljstvo vseh potreb?
A
transcendenca
17
Q
potrebe pomanjkanja vs potrebe rasti
A
- potrebe do in vključno spoštovanja (fiziološke, varnost, ljubezen, spoštovanje) = potrebe pomanjkanja — zadovoljstvo teh potrebe nas usmerja nezadovoljenost potrebe
- potrebe po spoštovanju (kognitivne, estetske, samoaktualizacija) = potrebe rasti — zadovoljstvo teh potreb nas usmerja osebnostna rast
18
Q
vplivi dednosti in okolja na potrebe
A
- vse potrebe so vrojene — vpliv nanj se razlikuje
- dednost ima največji vpliv na dnu (fiziološke potrebe) in navzgor upada
- samouresnečitev je tudi vrojena in končni cilj vsakega človeka ⇒ Maslow je trdil, da je človekova narava dobra
- okolje ima pasivno vlogo za osebnostno rast, saj morajo za samouresničitev biti izpolnjeni ustrezni pogoji
19
Q
kakšen je človek po naravi? kakšen se rodi?
A
- Freud - človek se rodi z agresivno energijo in sebično sega k ugodju
- Maslow - s posegom v človekovo samouresničitev lahko samo zmotiš razvoj => pobudnik permisivne vzgoje in je svetoval, da naj okolje čim manj posega v človekovo samouresničitev
⇒ človek se rodi nevtralen, agresivnost se pojavlja zaradi frustracij okolja, ki ovira osebnostno rast
20
Q
vedenja, ki odstopajo od hierarhije potreb
A
- ljubezenske pesmi (izpolnjujejo kognitivne ter estetske potrebe pesnikov, ko imajo nezadovoljeno potrebo po ljubezni ⇒ estetske/kognitivne potrebe se postavijo višje od potrebe po ljubezni)
- manekenke (pripravljene odrekati hrani, da bi ohranili postavo ⇒ potreba po spoštovanju, estetske potrebe imajo prednost pred fiziološkimi potrebami)
21
Q
kaj so vrednote?
A
= splošni motivacijski cilji, ki jih ocenjujemo kot dobre in vredne, da se zanje zavzemamo (so v ozadju)
22
Q
delitev vrednot
A
- univerzalne vrednote = skupni ideali vseh ljudi (svoboda, mir, pravičnost, …)
- družbene vrednote = vrednote, ki so skupne ljudem v določenem družbenem sistemu (npr. denar v kapitalizmu)
23
Q
ali se vrednote spreminjajo? kako?
A
vsak posameznik ima svojo osebno hierarhijo vrednot, ki se vedno razvoja in spreminja pod vplivom dejavnikov socializacije
24
Q
kaj so dejavniki socializacije?
A
- družina
- vrstniki
- prijatelji
- šola
- socialne skupine
- mediji
- družbeni sistem
25
razvojna hierarhija vrednot
1. hedonske vrednote
2. potenčne
3. moralne
4. izpolnitvene
26
hedonske vrednote
| /+ kaj je hedonizem
so povezane s fiziološkimi potrebami in telesnim ugodjem (dobra hrana, pijača, zabava, počitek, …)
hedonizem = filozofski nauk, da je uživanje najvišje dobro
27
potenčne vrednote
| kaj so, izhajajo iz, delitev
povezane z **dosežki in uveljavanjem** (uspeh, status, moč, …)
izhajajo iz **potreb po spoštovanju** po Maslowu
delijo na **statusne, ekonomske, materialistične, potrošniške** vrednote
28
moralne vrednote
| kaj so, po Maslowu, delitev
* vezane na **dolžnost in odgovornost**
* povezane s **potrebami po ljubezni in pripadnosti** po Maslowu, saj jih uresničujemo v odnosih z drugimi
* delijo se na: **moralno-etične** (poštenost, pravica, pogum, …), **demokratične** (enakost, svoboda, strpnost, napredek), **socialne** (ljubezen do bližnjega, altruizem, skrb za druge, prijateljstvo, …) in **družinske** (družinska sreča, dom, skrb za otroke) vrednote
29
izpolnitvene vrednote
| kaj so, delitev
* značilni za **“konec” razvoja** osebnosti
* povezane s **potrebami po rasti** po Maslowu
* delitev: **spoznavne** (resnica, spoznanje, modrost, …), **kulturne/estetske** (kultura, umetnost, lepota) in **verske** (sveto, božansko, …) vrednote
30
pomen vrednot
* usmerjajo naše vedenje, delujejo motivacijsko
* povzročajo **selektivno pozornost**, saj bolje zaznamo informacije, ki potrjujejo naše vrednote
* vplivajo na naše **odnose** z ljudmi: bolje se razumemo s tistimi, ki cenijo iste vrednote kot mi, kot s tistimi, ki so drugače misleči
* potrjevanje vrednot → **pozitivna** čustva; ogroževanje vrednot → **neprijetna** čustva; nekaj nam ni pomembno → čustveno **ravnodušje**
* povzročajo **notranji konflikti**
* na podlagi vrednot si oblikujemo svoje **življenjski cilje in stališča**
31
kako nastanejo notranji konflikti? + primer
naše vrednote se nasprotujejo - primarnejša potreba/vrednota vs težnja po ugodju
npr. pacifistična vrednota (ne ubijaj) vs vrednota nacionalne zavesti
32
vrste duševnih obremenitev + def
1. **frustracija** (doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji)
2. **konflikt** (doživljanje sočasnega delovanja nasprotnih motivov in izbiramo med dvema ciljema, ki se izključujeta)
3. **stres** (odziv organizma na dražljaje (stresorje), ki porušijo človekovo notranje ravnotežje in zato telesno ali duševno obremenijo našo osebnost)
33
kakšne so lahko ovire, ki povzročajo frustracija?
**objektivne** — npr. cestni promet
**socialne** — drugi ljudi
**subjektivni** — v nas samih (npr. trema)
34
od česa je odvisen odziv na frustracijo?
* odziv na frustracijsko situacijo je odvisen **od naše ocene**, ali bomo lahko premagali oviro - od čustvene **zrelosti** je odvisno kako bomo ta čustva uravnavali in kako bodo vplivali na naše vedenje
* menimo, da oviro **lahko premagamo** ⇒ privlačnost cilja se poveča
* nam **ne uspe** ali ne verjamemo, da lahko premagamo oviro ⇒ narastejo neprijetna čustva
35
kaj je frustracijska toleranca?
= prag, pri katerem na oviro reagiraš z negativnimi čustvi
nizka frustracijska toleranca ⇒ hitro vzkipevanje
36
vrste konflikta
1. med dvema pozitivnima ciljema: približevanje - približevanje (+/+) = hkrati nas privlačita dva enako zaželena, vendar nezdružljiva cilja
2. med dvema negativnima ciljema: izogibanje - izogibanje (-/-) = smo prisiljeni izbrati med dvema neželenima ciljema
3. konflikt približevanje - izogibanje (+/-) z ambivalentnim ciljem
37
o konfliktu približevanje - izogibanje (+/-)
* imamo **ambivalentni cilj** (cilj, ki nas hkrati privlači in odbije) ali smo v konfliktu med dvema ambivalentnima ciljema
* **težko rešljiv**, saj s približevanjem narašča težnja po izogibanju, z oddaljevanjem pa težnja po približevanju
38
kako so raziskovali vedenje pri ambivalentnih ciljih?
so zaprli miši v labirintu, kjer so lahko dobili hrano, le če so prečkali področje, kjer jih je stresla elektrika
39
kako se delijo skupine stresorjev?
* neugodno okolje
* nenadne življenjske spremembe
* vsakodnevne skrbi
40
načini odzivanja na stresorje na različnih področjih
1. **fiziološki** odziv
1. **čustveni** odziv (tesnoba, jeza, apatičnost, depresivnost)
1. **kognitivni** odziv (negativni misli, slabše presojanje, pozabljivost, overload sindrom)
1. **vedenjski** odziv (iracionalno vedenje, agresivnost, nočne more, burn-out sindrom)
41
overload sindrom
primer kognitivnega odzivanja
= občutek prenasičenosti, prevelike količine informacij "v glavi", napake v procesiranju informacij
42
burn-out sindrom
| primer česa, simptomi
primer **vedenjskega odziva**
= izgorelost ⇒ utrujenost, pomanjkanje energije, motivacije, depresivnost, razdražljivost, …
43
kako ločujemo pozitivni in negativni stres?
naš odziv je odvisen od tega, **kako ocenimo zahteve okolja in lastne sposobnosti**, da bi te razmere obvladali ⇒ ločujemo “negativni” in “pozitivni” stres
distres vs eustres
44
distres vs eustres
| kaj, kdaj
**distres** = škodljiv stres, ki ga doživljamo kot napetost in nevarnost; ponavadi takrat, ko menimo, da so zahteve okolja večje od naših sposobnosti; neg.
**eustres** = stres, ki človeka spodbuja, krepi in vzdržuje; **vsakdanji** pojav, ki ni škodljiv; ko ocenimo, da so naše sposobnosti večje od zahtev situacije
45
pozitivna vloga duševnih obremenitev
* **spodbuda k angažiranosti** pri doseganju ciljev in premagovanju nasprotij
* **spodbujajo osebnostno rast**
* **potrebujemo manj** za zadovoljstvo
* pridobivanje **izkušenj** z reševanjem problemov
* večja **empatija**
46
tri stopnje odziva na daljšo izpostavljenost stresorju
1. alarm, ko se zavemo stresorja
2. odpor, za katero je značilna povečana zmogljivost, s katero se borimo s stresorjem
3. izčrpanost
47
znaki izčrpanosti
**telesni znaki**: psihosomatika
**duševni znaki**: napetost, razdražljivost, slaba koncentracija, težave s pomnjenjem, pasivnost, agresivni izbruhi, obup …
**vedenjski znaki**: nenadzorovano vedenje, povečano uživanje drog, slabši odnosi, …
48
kaj je PTSD?
* = posttravmatski stresni sindrom = intenzivna tesnobna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka (travme), ob kateri je bila **oseba močno prestrašena, doživela je občutke nemoči ali je bila v šoku**
* zanj je značilno dolgotrajno podoživljanje travmatičnega dogodka bodisi kot pogosto spominjanje, nočne more, **"flash back"** doživetja ter **močni čustveni ali telesni odzivi** ob srečanju z ljudmi ali situacijami, ki spominjajo na travmatičen dogodek
49
kaj lahko naredimo proti stresu in njegovim posledicam?
* različne oblike sproščanja: avtogeni trening, meditacija, pravilno dihanje
* počitek, sprehodi, narava
* jasna meja med delom in prostim časom
* podpora
50
kako se telo odziva na vsak stres?
hiperaktivnost simpatičnega dela avtonomnega živčnega sistema in sistema žlez z notranjim izločanjem, kar vpliva na krvni obtok, srce, dihala in prebavila + izločanje okrog 30 hormonov, ki prilagajajo organizem na stres
51
kaj so psihosomatske motnje?
kaj vpliva na verjetnost razvoja psihosomatskih motenj?
= telesne bolezni in odpovedi, ki jih povzročijo, sprožijo ali otežijo neugodni psihični dejavniki
verjetnost razvoja psihosomatskih motenj je odvisna od genetske občutljivosti na določenem področju
52
konstruktivni odzivi na duševne obremenitve
=> prevladovanje **prijetnih čustev**, ki nas ne obremenjujejo ⇒ se lahko osredotočimo na problem, kar poveča verjetnost, da ga bodo uspešno rešili
1. **Premestitev** ovire s povečano aktivnostjo/dejavnostjo
1. **Preusmeritev** na drug, približno enakovreden cilj
1. **Odložitev** potrebe na pozneje
1. **Sublimacija**
1. Kognitivno **prestrukturiranje**
1. Iskanje **socialne podpore**
1. **Telesna dejavnost** in sprostitvene tehnike
53
nekonstruktivni odzivi na duševne obremenitve
=> prevladovanje negativnih čustev in je odziv osredotočen na čustva, ki se jih želimo čim prej razbremeniti ⇒ manjša verjetnost, da bo problem rešen in gre za sproščanje čustvene napetosti
1. Agresivni izbruhi
1. Regresivno (infantilno) vedenje
1. Beg pred oviro
1. Prehitra vdaja
1. Utišanje neprijetnih čustev
54
kaj je osebnostna čvrstost?
= lastnost od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prenese brez negativnih posledic
55
kaj vpliva na osebnostno čvrstost?
* **pogled** na duševne obremenitve (ljudje, ki duševne obremenitve doživijo kot normalno sestavino življenja, kot izziv in priložnost za razvoj in rast, se učinkoviteje spoprijemajo z njimi)
* **angažiranost** (angažirani ljudje se problemov lotijo zavzeto, ne pasivno ali brezvoljno, osredotočijo se na doseganje cilja)
* **način nadzora**
* čustvena stabilnost, empatija, odprtost, znanje, …
* **dednost** (temperament)
* **okolje** (vzgoja, izkušnje, učenje s posnemanjem)
56
kako način nadzora vpliva na osebn. čvrstost?
1. notranji nadzor ⇒ občutek, da lahko se človek **sam usmerja svoje življenje** in nadzoruje dogodke in vzroke za to, kar se z njimi dogaja pripisujejo sebi
1. zunanji nadzor ⇒ prepričanje, da **nima posameznik vpliva na to, kar se jim v življenju dogaja** in da je to odvisno od zunanjih dejavnikov
57
sposobnost odlaganja potreb je znak česa?
| /+ eksperiment
osebnostne zrelosti
Marshmallow eksperiment
58
kaj je sublimacija?
= zadovoljitev moralno nesprejemljivih motiv na družbeno sprejemljiv način
npr. agresivnost sprostimo v športu
59
kaj je kognitivno prestrukturiranje?
pogled na problem z drugega, bolj pozitivnega vidika
60
težave agresivnih izbruhov
z njimi morda odstranimo oviro, vendar prizadenemo druge ljudi ali materialne stvari ⇒ težave
le začasno sprostimo nakopičeno frustracijsko napetost
61
kaj je regresivno vedenje?
nazadovanje na tisto obliko vedenja, ki je značilna za nižjo razvojno stopnjo in uporaba vedenj, ki jih uporabljajo otroci za pritegovanje pozornosti in pomoči staršev
62
kaj je beg pred oviro?
izogibanje neprijetni situaciji — namesto da bi rešili problem, zbežimo
63
kaj so obrambni mehanizmi? kdo jih je preučeval?
nezavedni, avtomatični odzivi, ki se sprožijo v situacijah, ko je ogroženo naše **psihično ravnovesje in/ali samopodoba**
opisoval in preučeval predvsem Sigmund Freud, saj je del nezavednega področja
64
ali so obrambni mehanizmi vedno negativni?
onemogočajo, da bi v zavest prodrle tiste psihične vsebine, ki jih še **nismo sposobni sprejeti ⇒ nas varujejo pred negativnimi čustvi** do sebe in omogočajo, da ohranjamo ustrezno čustveno stabilnost => pomagajo nam ohranjati **pozitivno samopodobo, samospoštovanje in spoštovanje drugih**
65
kdaj se pojavijo težave z obrambnimi mehanizmi?
ko postanejo **prevladujoči in trajni** način spoprijemanja z obremenitvami, saj je **osebnostni razvoj oviran** zaradi tega, da je **samospoznavanje** in **realističen odnos** do sebe in sveta prvi pogoj zanj
66
kaj je nezavedna motivacija
nekatere motive, potrebe ali želje vplivajo na naše vedenje in doživljanje, a se jih ne zavedamo, ne poznamo in občutimo le njihove učinke in njihovega vzroka ne poznamo ⇒ **jih ne moremo nadzorovati ali odpraviti**
v nazevednem se skrivajo naši vrojeni nagoni (agresivni in seksualni) in je izražanje teh nagonov pogosto socialno **nesprejemljivo/nemoralno ⇒ notranji konflikt**
nezavedne vsebine so aktivne in lahko prevladajo nad zavestnimi namerami ali povzročajo čustvene ali nevrotične motnje
**Freud** je bil prepričan, da večina človekove duševnosti nezavestno
67
kaj so vsebine zavestne volje
fiat (voljna odločitev, da bomo nekaj storili)
veto (voljna odločitev, da ne bomo nekaj storili)
68
vrste obrambnih mehanizmov
1. Represija (potlačitev)
2. Negacija (zanikanje)
3. Projekcija
4. Racionalizacija
5. Identifikacija
6. Premeščanje
7. Kompenzacija
8. Nadkompenzacija
69
represija (potlačitev)
proces izrinjanja psihičnih vsebin iz zavesti v nezavedno
potlačujemo tiste vsebine, ki so zavestni in nesprejemljive/ogrožajoče (dogodki, notranji konflikti)
| vrsta obrambnih mehanizmov
70
kaj je Freud rekel glede potlačevanja?
* **nevrotiči simptomi** so sprostitve potlačenih nagonov in konfliktov
* **težave se zmanjšajo**, če oseba se ozavesti z nezavednimi konflikti, ponavadi s psihoterapijo
71
negacija (zanikanje)
* ⇒ se vedemo tako, kot problem sploh ne obstaja
* gre za pogost problem pri odvisnostih
* gre za **prvo reakcijo na večjo izgubo**, saj je posameznik sprva v šoku in šele ko sprejme dokončnost izgube, prevlada čustvo žalosti
| vrsta obrambnih mehanizmov
72
projekcija
= znebitev svojih lastnih napak in slabosti s njihovim pripisovanjem drugim — pri sebi jih ne vidimo, ampak pri drugih, ki to isto lastnost izražajo, preziramo in zaničujemo
pogosto v ozadju predsodkov, pri čimer lastno sovražnost, nesposobnost ali nezaupljivost pripišemo drugim skupinam
| vrsta obrambnih mehanizmov
73
racionalizacija
iskanje razloga za lastne pomanjklivosti in neuspehov, ki “sprejemljivejši”, namesto tega, da bi navedli pravi razlog, s čimer navidez opravičimo svojo napako in ohranimo dobro mnenje o sebi
| vrsta obrambnih mehanizmov
74
identifikacija
= identifikacija z dobrimi lastnosti drugih, zaradi občutka **notranje praznine** in **tesnobe**, katero nazevodno rešimo tako, da se začnemo obnašati in počutiti, kot da smo nekdo drug
| vrsta obrambnih mehanizmov
75
premeščanje
= izražanje čustev ne v v odnosu do tistega, ki so mu namenjena, temveč do nekoga/nečesa drugega
| vrsta obrambnih mehanizmov
76
kompenzacija
= pretirano dokazovanje “spretnosti” na drugem področju, da bi nadomestiti/kompenzirati primanjkljaj na drugem področju
| vrsta obrambnih mehanizmov
77
nadkompenzacija
= odprava primanjkljaja z voljo in vztrajnostjo na istem področju
| vrsta obrambnih mehanizmov
78
posledice pretiranega identificiranja
* izguba lastne identitete
* neprisotnost v odnosih
* nekritično prilagajanje avtoritetam ali skupinam, ki jim pripadamo
79
kdaj je identifikacija normalen pojav?
pri mladostnikih in otrocih je razvojni pojav, saj s tem lahko oblikuje svojo osebnost
80
“normalna” vs “patološka” identifikacija
1. **intenzivnost**: ali posnemamo le posamezne oblike vedenja ali se z drugo osebo v celoti zlivamo
2. **zavestnost**: če se za posnemanje zavestno odločimo, to ni obrambni mehanizem; problematično je nezavedno
81
znan primer nadkompenzacije
Demosten (Atenski govornik) je imel izjemno slabe govorne sposobnosti, vendar je svoje življenje posvetil treningu retorike in danes slovi kot eden najslavnejših govornikov antičnega sveta
82
kdaj je nadkompenzacija negativna
je lahko negativna kot obrambni mehanizem, saj postanemo “obsedeni” s tem in ta dejavnost nadzor nad nami, saj vso svojo energijo usmerjamo vanjo in ob tem nam ni več prijetno
83
kaj so dražljaji?
= energetski procesi, ki iz okolja delujejo na organizem
84
oblike dražljajev
svetlobni — spodbujajo vid
mehanski — spodbujajo sluh, tip, pritisk, bolečino
kemični — spodbujajo okus, voh
toplotni — hladno/toplo
85
spoznanvna funkcija dražljajev
1. dajejo **informacije** o okolju
1. omogočajo **orientacijo** v okolju in ustrezno **reagiranje**
1. omogočajo **izogibanje** nesrečam in nevarnostim
86
potek eksperimenta senzorne deprivacije
* prostovoljci so bili zaprti v zvočno izoliranih kabinah, na rokah in nogah so imeli obloge, ki so preprečevale kožne občutke, imeli so očala, skozi katera se je videlo le enolično sivo vidno polje
* tako naj bi preležali v udobni postelji toliko časa, kolikor bi le mogli
* zelo malo so vzdržali tri dni
87
posledice eksperimenta senzorne deprivacije
* povečanje občutljivosti čutnih organov
* zmotne zaznave — iluzije, halucinacije
* težave s pozornostjo
* tesnobnost, nervoznost
* zmedenost
* upad učnih in miselnih sposobnosti
* dezorientiranost v času in prostoru
* večja sugestibilnost (nagnjenost k sprejemanju in upoštevanju predlogov drugih)
* močna potreba po dražljajih
88
kaj so čutni organi? receptorji?
Čutni organi = deli telesa, ki sprejemajo dražljaje
Receptorji (čutilne celice) = specializirani nevroni v čutnih organih in na koži, ki pretvarjajo energijo dražljajev v električne impulze in se pojavijo občutki
89
potek nastanka občutkov in zaznav
1. energija dražljaja se v **receptorjih** pretvori v **električni impulz**
2. el. impulz potuje po **senzoričnih živcih** od čutnic do možganov ⇒ nastane **občutek** v primarnih senzoričnih središčih
3. občutek **usmerja pozornost** na te informacije, ki bodo procesirali naprej, ki povzroči zaznavo v sociacijskih središčih
90
kaj je zaznava?
= **organizacija občutkov** v celoto in gre za **prepoznano in interpretirano celoto**
91
dokaz za razlikovanje občutkov in zaznav na fiziološki ravni
slepota vs vizualna agnozija
* slepota = poškodba primarnega središča za vid ⇒ oseba ne vidi
* vizualna agnozija = poškodba asociacijskega središča za vid ⇒ oseba vidi, a ne prepozna tistega kar vidi
92
zakaj ne bi preživeli brez zaznavanja (samo z občutki)?
brez zaznav bi videli svet kot brezsmiselno zmešnjavo dražljajev, oz. občutkov => bi procesirali posamične informacije, se ne bi mogli orientirati v okolju
93
temeljno načelo zaznavanja
Načelo figura - ozadje
tisti del situacije, na katerega usmerimo pozornost, stopi v ospredje, zaznavamo ga ostreje
npr.: Rubinova vaza, Yin-Yang
94
načela grupiranja dražljajev, zaznav v celote
1. načelo **podobnosti** (pri zaznavanju okolja možgani združijo v celoto dražljaje, ki so si podobni)
1. načelo **bližine** (možgani pri zaznavanju okolja združijo v celoto tiste dražljaje, ki so si blizu - časovno ali prostorsko)
1. načelo **zaprtosti** (elemente, ki nakazujejo neprekinjen obris (poznano celoto), grupiramo v celoto
95
uporaba načel grupiranja dražljajev, zaznav v celote
1. grafično oblikovanje
1. umetnost
1. v naravi: kamufliranje, ki služi odkrivanju nevarnih dražljajev
96
diferencialni čutni prag
= najmanjša razlika v jakosti dražljaja, ki jo občutiš
97
absolutni čutni prag
= najmanjša jakost dražljaja, ki jo občutiš
98
senzorna adaptacija
= zmanjšanje **občutljivosti receptorjev**, če dražljaj deluje enakomerno dalj časa, ali povečanje, če dražljajev primanjkuje
99
pomen senzorne adaptacije
1. nas dražljaje iste intenzivnosti ne motijo več, pozorni smo le na dražljaje, ki so pomembni ⇒ **ustreznejše delovanje v okolju**
1. ni prilagoditve na dražljaje ⇒ preobremenjenost možganov ⇒ **onemogočenje orientacije in učinkovitejšega regairanja**
1. **preživetje** (adaptacija za boljše zaznavanje v temi, na razlike v temperaturi, na smrad v tovarnah)
100
id
= ono (ang. it) = **nezavedna nagonska energija**, ki v vsakdanjem življenju doživljamo kot neobvladljive vzgibe
deluje po **načelu ugodja** – teži k zadovoljitvi nagonov ne glede na zahteve realnosti in moralne norme
101
ego
= jaz = se razvije iz energije ida, ko se začne posameznik srečevati z zahtevami zunanjega sveta
skuša **načelo ugodja**, težnje ida **obvladati z načelom realnosti**
večinoma **zavesten**
102
superego
= nadjaz = **notranji etični kodeks**: vsebuje kriterije za to, kaj je **dobro/slabo, sprejemljivo/nesprejemljivo**
deloma zavesten, deloma nezaveden
zajema **ponotranjene družbene norme** in vrednote, zapovedi in prepovedi okolja
se prične razvijati ob prvih identifikacijah s starši
103
kaj če sledimo/ne sledimo superegu?
ne sledimo superegu ⇒ občutke **krivde** in **slabe vesti**
sledimo superegu ⇒ prijetna čustva **ponosa in moralnega zadoščenja**
