Pristojnost (seminar)

Question 1

Ali se lahko med (civilnim) postopkom spremeni vrsta postopka?

Answer 1

Da, če se ugotovi, da bi se morala zadeva voditi v drugem postopku (namesto pravdnega nepravdni) se postopek lahko spremeni.

Question 2

Do kdaj je mogoča sprememba postopka?

Answer 2

Sprememba postopka je mogoča do izdaje sodbe.

Question 3

Ali bodo procesna dejanja iz prvega postopka veljavna tudi v drugem postopku?

Answer 3

Da, bodo veljavna, vendar samo, če s tem niso bila kršena pravila novega postopka. Primer: če se gre iz pravdnega v nepravdni postopek, bi se moralo preveriti, če z opravljenim procesnim dejanjem v pravdnem postopku niso bile kršene določbe nepravdnega postopka.

Question 4

Kaj se zgodi, če je bila sodna odločba izdana v napačnem postopku (npr. izdan sklep v nepravdnem postopku namesto sodba v pravdnem)?

Answer 4

V tem primeru je dana možnost rednega pravnega sredstva, pritožbe. Vendar se ne pritoži na to, da je bila sodna odločba izdana v napačnem postopku, ampak mora pritožnik utemeljiti pritožbene razloge, tipično kršitve določb pravdnega postopka.

Question 5

Kako se določi vrednost spornega predmeta?

Answer 5

Vrednost spornega predmeta se določi po višini glavnice.
Če gre za nedenarne terjatve, mora vrednost spornega predmeta oceniti tožnik. Če je vrednost ocenil previsoko ali prenizko, ga sodišče na to opozori pred začetkom glavne obravnave, da svoje navedbe popravi ali utemelji, zakaj je postavil takšno vrednost. (po 44 ZPP: sodišče se na hiter in primeren način prepriča o pravilnosti navedene vrednosti; potem odloči o tem s sklepom).
Če v tožbi ni navedene vrednosti spornega predmeta, se tožba vrne v popravo, če tožnik tega ne dopolni, se tožba zavrže.

Question 6

Na kaj vpliva vrednost spornega predmeta?

Answer 6

Vpliva na določitev stvarno pristojnega sodišča, na vrsto postopka (namreč lahko gre za spor majhne vrednosti), plačilo sodne takse, odvetniški stroški (višja kot je VSP, višji so stroški).
(Prej je bila tudi dovoljena revizija, z novelo E je ni več)

Question 7

*Kaj so stranske terjatve?

Answer 7

Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve.

Question 8

Kaj je mednarodna pristojnost?

Answer 8

Mednarodna pristojnost pomeni, da je sodišče na območju določene države pristojno za odločanje o zadevi z mednarodnim elementom.

Question 9

Kaj je sodna pristojnost?

Answer 9

Sodna pristojnost pomeni, da je za odločanje o določeni zadevi pristojno sodišče in ne kakšen drug organ.
Na sodno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti. V kolikor sodišče ugotovi, da je za odločitev v zadevi pristojen drug organ, bo tožbeni zahtevek zavrglo.

Question 10

Kdo je pristojen za reševanje komeptenčnih sporov?

Answer 10

O sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči odloča: višje sodišče, če sta sodišči na območju istega višjega sodišča; ali vrhovno sodišče, če sodišči nista na območju istega višjega sodišča.
Če obstaja spor o pristojnosti med sodiščem in drugim organom, mora organ, pri katerem je zadeva, začeti postopek pred Ustavnim sodiščem.

Question 11

Kaj naredi sodišče, če ugotovi, da ni podane sodne pristojnosti?

Answer 11

Tožbeni zahtevek zavrže! Gre namreč za pomanjkanje proesne predpostavke.

Question 12

Ali lahko sodišče odstopi zadevo upravnemu organu?

Answer 12

Ne, odstop zadev je predviden samo med sodišči, določa ga tudi ZPP (23. člen). Odstopanje zadev pa je mogoče samo med istovrstnimi organi, posledično sodišče zadeve ne moe odstopiti upravnemu organu.

Question 13

Kako določimo stvarno pristojnost?

Answer 13

Glede na vrednost spornega predmeta

Glede na naravo postopka, po naravi spora

Question 14

Naštej zadeve, za katere je stvarno pristojno okrajno sodišče.

Answer 14

V sporih z VSP do 20.000 EUR
V postopkih zaradi motenja posesti
V postopkih iz zakupnih in najemnih razmerji.
V sporih o služnostih in realnih bremenih
Okrajna sodišča so pristojna tudi za dajanje pravne pomoči.

Question 15

Naštej zadeve, za katere je stvarno pristojno okrožno sodišče!

Answer 15

V sporih, če je VSP višja od 20.000 EUR
V sporih za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva ali materinstva
V zakonskih sporih
V sporih o zakonitem preživljanju
V sporih o stikih, kadar se rešuje spor o varstvu in vzgoji
V sporih o varstvu in vzgoji otrok
V gospodarskih sporih
V sporih iz pravic intelektualne lastnine; v sporih v zvezi z varstvom konkurence
V sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom.

Question 16

Kaj pomeni ustalitev pristojnosti?

Answer 16

Institut ustalitve pristojnosti se nanaša na stvarno pristojnost, pomeni pa, da se stvarne pristojnosti po določenem trenutku (navadno je zadnji trenutek ugovor v odgovoru na tožbo) ni mogoče spreminjati sodišča glede na stvarno pristojnost, čeprav se je VSP spremenila tako, da bi moralo biti stvarno pristojno drugo sodišče.

Question 17

Je mogoč dogovor strank o stvarni pristojnosti?

Answer 17

Ne, strani se ne moreta dogovoriti o stvarni pristojnosti sodišča, lahko se dogovorita samo za krajevno pristojnost.
Na stvarno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti v predhodnem preizkusus tožbe, kasneje pa na ugovor stranke v odgovoru na tožbo.

Question 18

Ali pazi sodišče na pristojnost po uradni dolžnosti?

Answer 18

Sodišče pazi na sodno pristojnost ves čas postopka.
Sodišče pazi na stvarno pristojnost po uradni dolžnosti v predhodnem preizkusu tožbe.
Sodišče pazi na krajevno pristojnost po uradni dolžnosti samo v primeru, če je podana izključna krajevna pristojnost, v predhodnem preizkusu tožbe.

Question 19

Kaj je krajevna pristojnost?

Answer 19

Krajevna pristojnost določa, na katerem območju je pristojno stvarno pristojno sodišče. 
Ločimo:
- splošno krajevno pristojnost
- izbirno krajevno pristojnost
- izključno krajevno pristojnost

Question 20

Ali pazi sodišče na krajevno pristojnost po uradni dolžnosti?

Answer 20

Ne, sodišče ne pazi na krajevno pristojnost po uradni dolžnosti, razen če gre za izključno krajevno pristojnost. V tem primeru pai na krajevno pristojnost po uradni dolžnosti v predhdnem preikzusu tožbe.
Kasneje pazi na krajevno pristojnost samo še na ugovor tožene stranke, vendar samo, če je ugovor podan najkasneje v odgovoru na tožbo.

Question 21

Kaj se zgodi, če toženec pravočasno ugovarja krajevno nepristojnost?

Answer 21

Če je ugovor utemeljen, se bo sodišče izreklo za nepristojno s sklepom, po pravnomočnosti tega sklepa pa bo odstopilo zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Če ugovor ni utemeljen, se s sklepom izreče za krajevno pristojnega. *19/3 ZPP: zoper sklep s katerim se je okrožno sodišče izreklo za stvarno pristojno, ni pritožbe.

Question 22

Kaj je atracijska pristojnost?

Answer 22

Govorimo o izbirni krajevni pristojnosti za sospornike. Če je toženih več sospornikov, pa bi bilo zanje pristojno več različnih krajevno pristojnih sodišč, je krajevno pristojno eno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega od izmed tožencev.

Question 23

Kako je s pristojnosti v delovnih sporih?

Answer 23

V tem primeru govorimo o specializiranih sodiščih in je pristojno delovno sodišče.
Če sta tožena DD in zavarovalnica, je prav tako pristojno delovo sodišče in slednje tudi ostane pristojno tudi potem, ko je postopek zoper DD ustavljen, prekinjen ali končan.

Question 24

Naštej izključne krajevne pristojnosti!

Answer 24

Glede sporov o nepremičninah:
- spori zaradi motenja posesti
- spori iz najemnih in zakupnih razmerji
- spori zaradi stvarne pravice na nepremičnini
Spori glede ladij in letal: stvarna pravice, iz najemnih in zakupnih razmerjih, iz motenja posesti + kraj kjer je prišlo do motenja.
Spori v zvezi z izvršilnim in stečajnim postopkom: krajevno pristojno je sodišče na območju katerega poteka izvršilni ali stečajni postopek.

Question 25

Kaj označuje pojem delegacije?

Answer 25

To pomeni, da se delegira pristojnost sodišču, ki sicer nima pristojnosti za odločanje v tej zadevi.
Delegira se lahko sao v dveh situacijah:
- nujna delegacija: postopek pred določenim sodiščem ne more biti obravnavan, o delegaciji odloči instančno višje sodišče
- delegacija iz razlogov smotrnosti: če bi bilo bolj smotrno zadevo voditi drugje; odloči VRH; ni mogoča, če sta se stranki dogovorili o krajevni pristojnosti.

Question 26

Kaj označuje pojem ordinacija?

Answer 26

Pomeni, da VRH izvirno določi krajevno pristojno sodišče, v kolikor pravila ZPP o krajevni pristojnosti ne zadoščajo (gre za primere, ko je država mednarodno pristojna za odločanje o zadevi).

Question 27

Opiši dogovore o pristojnosti!

Answer 27

Dogovori glede pristojnosti so lahko tihi ali izrecni.
Dogovor je mogoč samo glede krajevne pristojnosti, dogovori glede stvarne pristojnosti niso dopustni. Dogovori tudi niso dopustni glede izključne krajevne pristojnosti.
Izrecni dogovor: v pisni obliki ali vključen v eno pogodbo. *posebnost je pri 51.b (v pisni obliki, šele potem, ko je spor nastal).
Tihi dogovor: pomeni, da stranki ne skleneta izrecnega dogovora, vendar ena začne postopek pred krajevno nepristojnim sodiščem, druga pa temu ne ugovarja.

Question 28

Je mogoč negativni kompetenčni spor?

Kaj pa pozitivni?

Answer 28

Negativni kompetenčni spor je mogoč; to se zgodi v primeru, ko več sodišč meni, da niso krajevno pristojna.
Pozitivni kompetenčni spor pa ni mogoč, v tem primeru bi več sodišče menilo, da so krajevno pristojna.
Do slednje situacije ne pride, ker imamo pravilo o litispendenci.