Prilagoditve na napor Flashcards

1
Q
  1. Za prilagoditve organizma med telesnim naporom velja, da:
    a. se poveča vitalna kapaciteta pljuč – vitalno se spreminja s treningom, je taka kot je
    b. se zmanjša arteriovenska razlika za kisik - - zveča
    c. se zmanjša pretok skozi koronarne arterije, ker se poveča pretok skozi aktivne mišice – srce se tudi bolj prekrvavi
    d. pride do prerazporeditve krvnega pretoka v aktivne mišice na račun zmanjšanega pretoka skozi prebavila in ledvice
    e. pride do vazodilatacije arteriol v aktivnih mišicah predvsem zaradi aktivacije simpatika – predvsem intirnzična regulacija
A

d

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q
  1. Najverjetnejši vzrok za zakasnelo mišično utrujenost (DOMS) po naporu je:
    a. padec pH krvi
    b. povečano nastajanje mlečne kisline
    c. povečana oksidacija mlečne kisline
    d. draženje termoreceptorjev v koži
    e. mikropoškodbe mišičnih vlaken
A

e

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q
  1. Med telesno aktivnostjo se v plazmi zvišajo vrednosti vseh hormonov, RAZEN:
    a. adrenalina
    b. kortizola
    c. Inzulina (med telesno aktivnostjo se v zvezi z inzulinom poveča le občutljivost celic na inzulin)
    d. glukagona
    e. rastnega hormona
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q
  1. Za kisikov dolg velja:
    a. kisikov dolg nastaja SAMO pri naporih velikih intenzivnosti – nastane tudi na začetku majhnega napora
    b. maksimalni kisikov dolg je pogojen s toleranco organizma na nizek pH - pravilno
    c. maksimalni kisikov dolg je pri treniranih osebah večji - pravilno
    d. a + b
    e. a + c
    f. b + c
    g. a + b + c
A

f

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q
  1. Maksimalna poraba kisika NETRENIRANEGA moškega, ki tehta 75 kg, znaša približno:
    a. 300 mL/min
    b. 1 L/min
    c. 3 L/min
    d. 10 L/min
    e. 30 L/min
    f. 20 MET-ov
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q
  1. Kateri od spodnjih parametrov je pri aerobno dobro treniranemu športniku V MIROVANJU izrazito večji od istega parametra pri netreniranemu človeku iste starosti in spola?
    a. Minutni volumen srca – v mirovanju je podobno
    b. Srčna frekvenca – frekvenca ni odvisna od treniranosti
    c. Utripni volumen srca – je pa frekvenca nižja zato, da dobiš isto MVS
    d. Pljučna ventilacija – ne, ker miruje
    e. Poraba kisika – ne, ker miruje
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q
  1. Kateri parameter se lahko med telesnim naporom poveča na svojo 10-kratno vrednost glede na mirovanje?
    a. Pljučna ventilacija
    b. Dihalni volumen –prevelika razlika
    c. Srčni pretok – 5-6x
    d. Utripni volumen srca – 120-180
    e. Srčna frekvenca - preveč
    f. Arteriovenska razlika za kisik – se malo spremni
A

a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q
  1. Za telesni napor NE velja:
    a. Poveča se pulzni tlak
    b. Odpirajo se kapilare v skeletnih mišicah
    c. Odpirajo se kapilare v pljučih
    d. Zmanjša se arteriovenska diferenca za kisik - zveča
    e. Poveča se globina dihanja
A

d

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q
  1. . VO2max netreniranega preiskovanca znaša približno:
    a. 300 ml/min
    b. 1 L/min
    c. 3 L/min
    d. 10 L/min
    e. 30 L/min
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q
  1. Za submaksimalno telesno obremenitev velja vse, RAZEN:
    a. Frekvenca srca še ni dosegla svoje maksimalne vrednosti
    b. Pridobivanje ATP v skeletni mišici poteka predvsem z razgradnjo ogljikovih hidratov
    c. Pridobivanje ATP v skeletni mišici poteka izključno z aerobnimi procesi
    d. V plazmi začne naraščati koncentracija mlečne kisline
    e. Pretok krvi skozi aktivne skeletne mišice je povečan zaradi vazodilatacije arteriol v skeletnih mišicah
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q
  1. Kaj velja za jeterni glikogen?
A

Pri nizki obremenitvi se ne spreminja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q
  1. Sprememba arterijskega tlaka med naporom?
    a. Sistolični se zviša
    b. Sistolični se zmanjša
    c. Diastolični se zviša
    d. Diastolični se zmanjša
    e. Srednji arterijski tlak se skoraj ne spremeni
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q
  1. Pri naporu se:
    a. Poveča aerobna razgradnja hranil
    b. Poveča sinteza maščob
    c. Poveča se število kapilar v možganih ali srcu (NE, poveča se št. Kapilar v mišicah!)
A

a

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q
  1. Povprečen razpolovni čas snovi (dušika) je 1/2 ure. V kakšnem času se bo ta snov popolnoma nasičila/odstranila/raztopila iz telesa?
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q
  1. Pri zmerni telesni aktivnosti, pri normalno hranjenem športniku, je nivo krvne glukoze:
    a. Povišan
    b. Znižan
A

c

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q
  1. Pravilno obkrožite zaporedje dogodkov (pri nastajanju ATP): A. oksidativna fosforilacija, B. cikel citratnih/trikarboksilnih kislin, c. glikoliza/glukoza do piruvata:
    a. A+B+C
    b. B+C+A
    c. C+B+A
    d. A+C+B
A

c

17
Q
  1. Kaj velja za zmerno telesno aktivnost?
    a. Vsaka telesna vadba je anaerobna
    b. Aerobna vadba je tekom celega poteka vedno aerobna
    c. Vsaka vaba je v eni minuti anaerobna
A

b

18
Q
  1. Kako se izračuna poraba kisika?
    a. Arteriovenska diferenca+ utripni volumen srca
    b. Srčna frekvenca+minutni volumen dihanja
    c. Arteriovenska diferenca (avDO2) X minutni volumen srca (MVS)
A

c

19
Q
  1. Kaj se zgodi s srčno frekvenco pri zmernem naporu?
    a. Se stalno viša
    b. Se nekaj časa viša in nato doseže plato/najprej narašča, za tem se ustali
    c. Se ne spreminja
A

a

20
Q
  1. Zakaj je pri telesnem naporu difuzijska kapaciteta pljuč za O2 večja kot v mirovanju?
A

Difuzijska kapaciteta pljuč za O2 nam pove, koliko plina prehaja iz pljuč v pljučne kapilare v 1 minuti pri razliki parcialnega tlaka 1 mm Hg in znaša v mirovanju 20 ml O2. Difuzijska kapaciteta pljuč se poveča pri naporu, ker se pri naporu zmanjša debelina difuzijske membrane in poveča njena površina. In sicer se pri netreneranih poveča do 60 ml O2, pri treniranih pa do 90 ml O2.

21
Q
  1. Kako se spremeni utripni volumen ob naporu ?
A

Utripni volumen je odvisen od:
● Moči kontrakcuje- ta je odvisna od dolžine mišičnih celic na koncu distole, aktivacije simpatika, koncentracije nekaterih hormonov v krvi (tiroksin, kateholamini), koncentracije Ca v medceličnini.
● Volumna krvi v srcu na koncu distole.
● Dotoka krvi v srce- ta je odvisna od- tonusa ven, volumna krvi, mišične in dihalne pumpe.
Utripni volumen se ob naporu poveča. Utripni volumen v mirovanju znaša 70 ml/utrip in se pri maksimalni obremenitvi pri netreniranih poveča do 130 ml, pri treniranih pa do 200 ml.

22
Q
  1. Od česa je odvisna velikost max VO2?
A

VO2 max je največja količna O2 ki jo lahko organizem porabi v 1m.Velikost VO max je odvisna od značilnosti mišičnih celic,velikosti ventilacije in difuzije plinov.

23
Q
  1. Kaj NI posledica prilagoditev na aerobni trening?
    A. Povečanje glikogena v celicah skeletnih mišic
    B. Hipertrofija srčne mišice
    C. Povečanje trigliceridov v clicah skeletnih mišic
    D. Povečanje VO2mac
    E. Povečanje maksimalne srčne frekvence
    F. Povečanje števila mitohondrijev v celicah skeletnih mišic
A

e

24
Q
29.	V kolišnem času se telo rekreativca prilagodi na zmerni telesni napor?
A. 30 sec
B. 2-3 min
C. 5-8 min
D. 8-10 min
E. 12-15 min
A

b

25
Q
  1. Izraz “arteriovenska diferenca za kisik” pomeni:
    A. Spremenjen hematokrit v venski glede na arterijsko kri
    B. Spremenjeno porazdelitev krvi med arterijami in venami
    C. Neki Povprečno zmanjšanje vsebnosti kisika v litru venske krvi glede na arterijsko
    D. Neki povprečno porabo kisika v telesu v litrih/min
    E. Neki spremembo delnega tlaka kisika v venski krvi glede na arterijsko
A

c

26
Q
  1. ??Kaj od naštetega NI značilno za aerobno vadbo?
    A. Je dolgo trajajoča, nizko do srednje intenzivna vadba
    B. Aktivna so predvsem počasna mišična vlakna
    C. Prve minute vadbe potekajo anaerobno
    D. Vir energije za mišično delo v kasnejših fazah vadbe sta krearinfosfat in mišični glikogen
    E. Vir energije za mišično delo v kasnejših fazah sta mišični glikogen in maščobne kisline
A

E

27
Q
  1. Kaj NE velja za MET?
    A. Maksimalna aerobna kapaciteta vrhunskega športnika je lahko 20 MET-ov
    B. 1 MET izmirimo, kadar preidkovanec miruje in je v bazalnih pogojih
    C. 1 MET je lahko tudi merilo telesne obremenitve
    D. Znaša 3,5 mL/(kg min)
    E. 8MET pomeni porabo kisika pri počasni hoji
A

E