Brainscape's Knowledge GenomeTM

Browse over 1 million classes created by top students, professors, publishers, and experts.


See full index

NEVRO > ODPRTA VPR > Flashcards

ODPRTA VPR Flashcards

1
Q

DEFINIRAJ SPODNJI MOTORIČNI NEVRON

A
  • KONCEPT: vse živčne celice možganskega debla in hrbtenjače ki motorične aksone “pošiljajo”
  • ZNAČILNOSTI: oslabelost mišic, fascikulacije, hipotonija, ugasli miotatični refleksi, mišične atrofije
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

DEFINIRAJ ZGORNJI MOTORIČNI NEVRON

A
  • KONCEPT: vsi motorični nevroni možganske skorje in možganskega debla, ki oživčujejo SMN.
  • ZNAČILNOSTI: oslabelost gibov telesa, spastično zvišan tonus, pristotnost patoloških refleksov, živahni miotatični refleksi
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

DEFINIRAJ MIROVNI POTENCIAL

A

: ima nevron tedaj, ko ne prevaja signalov. Razlika električnega potenciala med zunanjostjo in notranjostjo celice. Gre za posledico koncentracijskih razlik nabitih ionov na obeh straneh membrane. Zanj sta potrebna koncentracijski gradient in selektivno propustna membrana.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

OD ČESA JE ODVISEN MEMBRANSKI POTENCIAL ?

A

 Koncentracije ionov
 Permeabilnosti membrane
 Natrijeve-kalijeve črpalke (encim)
 Anionske črpalke

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

DEFINIRAJ AKCIJSKI POTENCIAL

A

je kratkotrajna sprememba mirovalnega potenciala in služi prevajanju informacij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

V ČEM JE GLAVNA FIZIOLOŠKA RAZLIKA MED AKCIJSKIM POTENCIALOM IN RECEPTORSKIM POTENCIALOM?

A

 Akcijski potencial je električni signal, ki se po membrani živčne celice širi ob doseženem pragovnem potencialu, omogoča prenos informacij med živčnimi celicami. Nasprotno pa receptorski potencial predstavlja lokalno spremembo električnega naboja v receptorjih ob zaznavanju dražljaja, kar je začetna faza pretvorbe dražljaja v električni signal v živčnem sistemu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

ZAKAJ SE SPROŽI AKCIJSKI POTENCIAL?

A

 Dražljaj ne receptor izzove spremembo mirovnega potenciala, kar imenujemo receptorski potencial, če je dovolj velik, doseže prag, pri katerem nastane akcijski potencial.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

KAJ SO OVOJNICE KATERE SO MOŽGANSKE OVOJNICE IN KAJ SE NAHAJA MED OVOJNICAMI

A

so tri membrane, ki ovijajo možgane in hrbtenjačo. Funkcija je zaščita CŽS.
 Dura mater- trda ovojnica
 Archnoidea- pajčevnica
 Pia mater- žilnica

Med pajčevnico in žilnico je likvor.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

KATERI SO DELI VELIKIH MOŽGANOV

A

 Možganska skorja (girusi, sulkusi)
 Bela možganovina
 Talamus
 Hipotalamus
 Bazalni gangliji

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

KATERI SO DELI OSREDNJEGA ŽIVČEVJA?

A

 Veliki možgani
 Mali možgani
 Možgansko deblo
 Hrbtenjača

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KATERE SO LASTNOSTI MOŽGANSKEGA DEBLA

A

FUNKCIJE:
 senzorična in motorična jedra,
 vstop poti več specialnih čutov,
 parasimpatični refleksi
 ascendentne in descendentne poti,
 retikularna formacija

SESTAVA:
 Mesencephalon: povezave med možgansko skorjo, bazalnimi gangliji in malimi možgani, slušni in vidni sistem in gibanje zrkel
 Pons: v sprednjem delu: preklopi povezav med možgansko skorjo in malimi možgani, v zadnjem delu: uravnavanje dihanja in spanja, senzorična pot za okus.
 Medulla oblongata: uravnavanje krvnega tlaka, uravnavanje dihanja, senzorične poti za okus, sluh, ravnotežje, oživčenje obraznih in vratnih mišic.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

OPIŠITE GLAVNE ZNAČILNOSTI AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA

A

 Avtonomno (vegetativno) živčevje je po definiciji eferentno in oživčuje gladke mišice in žleze.
 Telesa celic (nevronov) so v ganglijih izven struktur CŽS, aksoni so v perifernih živcih.
 Pri vegetativnem živčevju ločimo:
* simpatično – odziv na stres
* parasimpatično – hrani zaloge telesa in vzpostavlja homeostazo
* enterično – delovanje gladkih mišic črevesja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

V KATEREM DELU MOŽGANOV SE NAHAJA DEL ZA VID

A

 V zatilnem delu možganov (occipitalni cortex)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

KAKO SE IMENUJE ZUNANJA SKORJA, KI SKRBI ZA VID

A

 Vidni korteks

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

KAJ SE NAHAJA V MOŽGANSKIH VENTRIKLIH (KRI, LIMFA, LIKVOR, ZRAK)?

A

 Likvor

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

KAJ POVEZUJE PIRAMIDNA PROGA?

A

 Skorjo velikih možganov z motoričnimi jedri in možganskimi živci.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

KAJ POMENI »DOMINANTNA MOŽGANSKA HEMISFERA«?

A

 Dominantna je tista hemisfera, ki ima večji nadzor pri možganskih funkcijah, ker sta leva in desna hemisfera asimetrično razviti (pri možganskih funkcijah), zato imamo desničarji za dominantno hemisfero levo hemisfero.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

KATERI ASCENDENTNI SISTEM JE POMEMBEN ZA PRENOS INFORMACIJE O BOLEČINI

A

 spinotalmična proga

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

KATERA DVA TIPA AFERENTNIH VLAKEN STA POMEMBNA ZA PRENOS INFORMACIJE BOLEČINE?

A

A DELTA IN C VLAKNA

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

KAJ JE WILLOV OBROČ?

A

 označuje posebno strukturo v možganih, znano kot krožni živčni obroč (krog arterij na dnu možganov)
 do neke mere obvaruje krvni obtok možganov kljub problemom s posamezno žilo dovodnico

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

KAKO POTEKAJO KEMIČNE SINAPSE

A

 V živčevju človeka prevladujejo kemične sinapse
 Imamo ekscitatorne in inhibitorne sinapse
 Kemična sinapsa je mesto komunikacije med dvema nevronoma ali med nevronom in ciljno celico. Ta komunikacija poteka s sproščanjem kemičnih snovi, imenovanih nevrotransmiterji, iz ene celice v režo med celicama, imenovano sinaptična razcep, ter njihovim vezanjem na receptorje na membrani ciljne celice.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

NARIŠITE REFLEKSNI LOK MIOTATIČNEGA REFLEKSA

A
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Q

MIOTATICNI REFLEKSI ZG UDOV

A

 bicepsov (C6),
 stiloradialni (C6),
 tricepsov (C7),
 refleks fleksorjev prstov (C8, Th1)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
24
Q

NAŠTEJTE VSAJ TRI NEVROLOŠKE ZNAKE (IZPADE) PO OKVARI MALIH MOŽGANOV

A

 Ataksija (hipo-hipermetrija)
 Intencijski tremor
 Odbojni fenomen
 Disdiadohakineza
 Znižan mišični tonus
 Nistagmus
 Motnje hoje, stoje
 Skandirana govorica

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
25
Q

NAŠTEJ VSAJ 3 NEVROLOŠKE ZNAKE/IZPADE PO OKVARI ČELNEGA REŽNJA VELIKIH MOŽGANOV.

A

 Pareza, Spastičnost
 Brocova afazija
Transkortikalna motorična afazija (levo)
 Motnja alternativnih gibov
 Bukofacialna apraksija

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
26
Q

NAŠTEJ TRI POSLEDICE OKVARE V TEMENSKEM REŽNJU:

A

 diskriminatorna občutljivost,
 konstrukcijska apraksija,
 nesposobnost oblačenja,
 sindrom zanemarjenja

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
27
Q

VRSTE MOŽGANSKE KAPI

A

 Ishemična možganska kap (zaradi tromba ali embolusa)
 Hemoragična možganska kap (zaradi intracerebralne ali subarahnoidne krvavitve)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
28
Q

KATERI SO DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MOŽGANSKO KAP?

A

 Starost
 Moški spol
 Arterijska hipertenzija
 Kajenje
 Sladkorna bolezen
 Atrijska fibrilacija
 Ishemična bolezen srca
 Karotidna zožitev
 TIA ali predhodna MK
 Periferna arterijska bolezen
 Povišan fibrinogen v plazmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
29
Q

MESTA ZNOTRAJ MOŽGANSKIH INTRAKRANIALNIH KRVAVITEV

A

 Putamen in kapsula interna (50%)
 V čelnem in temenskem režnju
 Talamus
 Malomožganska hemisfera
 Pons

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
30
Q

KAJ POVZROČA POSTRAVMATSKA SUHARAHOIDNA KRVAVITEV (SAH)?

A

 hud glavobol,
 meningealni znaki,
 brez ohromitev

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
31
Q

ZNAKI MISIČNE DISTROFIJE

A

 Bolečine
 Nerodnost
 Mišična oslabelost
 Psevdohipertrofija golenskih mišic in kontrakture ahilove tetive
 Kifoza in skolioza
 Napredujoč upad vitalne kapacitete

32
Q

PO KATERIH GLAVNIH ZNAČILNOSTIH LOČIMO MIŠIČNE DISTROFIJE?

A

 glede na to, kateri del živčno motorične enote je prizadet in glede na specifično vključenost določenih mišičnih skupin in klinične simptome, kot so težave pri hoji, ravnotežju, požiranju ter bolečine in deformacije.
 Ločimo:
* spinalne mišiče atrofije (prizadetost v sprednjih rogih hrbtenjače)
* dedne nevropatije (prizadetost perifernih živcev)
* obolenje živčno – mišičnega stika (miastenija gravis)
* miopatija (obolenje v sami mišici)

33
Q

OPIŠITE MIASTENIJA GRAVIS

A

Miastenia gravis je avtoimuno obolenje pri katerem nastajajo protitelesa proti nikotinskim acetilholinskim receptorjem v motorični ploščici.

KLINIČNA SLIKA:
 Značilni so spreminjajoči simptomi in znaki mišične nemoči in utrudljivosti.
 Mišična moč se slabša s ponavljajočo ali trajajočo mišično aktivnostjo.
 Simptomi in znaki se razvijajo in napredujejo v generalizirano obliko MG pri 85 % bolnikov.
 Respiratorna in orofaringealna prizadetost lahko privede do respiratorne odpovedi in aspiracije
 V 70 % bolezen začne z okularno disfunkcijo – prizadetost zunanjih očesnih mišic: ptoza in diplopija z motenimi gibi zrkel (škiljenje), bolnik pri preskusu zapiranja oči kaže precej “trepalnic”, očesni simptomi se slabšajo pri branju, stopnjuje jih bleščanje, zenici – zenične reakcije pri MG niso nikoli prizadete
DIAGNOZA:
 Anamneza in nevrološki pregled
 Elektrodiagnostika
 Tensilonski test ali prostigminski test
 Protitelesa Ach receptor

34
Q

OPIŠITE PARKINSONOVO BOLEZEN

A

Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.

GLAVNI SIMPTOMI:
 Bradikineza
 Rigidnost
 Tremor v mirovanju
 Motnje ravnotežja

35
Q

NAŠTEJTE IN OPIŠITE TRI VRSTE ZGIBKOV

A

 Atetoza: se kaže z nehotenimi, počasnimi, vijugavimi gibi, še posebej v prstih, rokah, in obrazu.
 Horeja: se kaže s hitrimi, nepredvidljivimi gibi, ki vključujejo celotno telo.
 Mioklonus: je nenaden, sunkovit gib ali kontrakcija mišic, ki se pojavi nenadoma.

36
Q

OPIŠITE ALZHEIMERJEVO BOLEZEN,

A

Degenerativno obolenje osrednjega živčevja, ki povzroči postopno pešanje višjih živčnih funkcij.

KLINIČNA SLIKA:
 amnezija
 afazija
 agnozija
 apraksija
 nevropsihiatrični simptomi (psihoza v pozni fazi bolezni, depresija, osebnostne spremembe-apatičnost, razvrtost, vedenjske motnje- agresivnost, tavanje, agitiranost)
 epileptični napadi
 mioklonus
 izguba telesne teže

DEJAVNIKI TVEGANJA:
 starost
 poškodba glave
 Downov sindrom
 pozitivna družinska anamneza
 apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19
 depresija
 bolezen ščitnice
 domnevni zaščitni dejavniki so izobrazba, kajenje in apo E2 alel

37
Q

OPIŠITE MULTIPLA SKLEROZO

A

Kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ni dedna nevroška bolezen. Pomembno vlogo imajo dejavniki okolja. Je multifokalno obolenje

RAZPOREDITEV:
 Obstaja odvisnost med incidenco in geografsko širino: nizka incidenca okoli ekvatorja, povečana incidenca proti S in J. Incidenca je odvisna od starosti in spola

ZAČETNI SIMPTOMI:
 Optični nevritis
 Senzorični znaki
 Motorični znaki
 Diplopija in vertigo
 Ataksija udov in motnje ravnotežja

POTEK: Bolezen najpogosteje poteka v zagonih (znaki > 24 ur); med zagoni > 1 mesec
PREISKAVE: lumbalna punkcija, MR in EP

38
Q

KAJ JE ZNAČILNO ZA EPILEPSIJO

A

 Epilepsija je nenadna prehodna motnja delovanja možganov, ki se ponavlja.
 Je posledica prekomerne aktivnosti skupin živčnih celic.
 Diagnoza epilepsija se ne nanaša na specifično bolezen ampak na skupino znakov in simptomov, ki imajo mnogo vzrokov.
 Sam mehanizem nastanka epileptičnega napada je dokaj zapleten in rezultira kot motnja v delovanju ekscitatornih in inhibitornih mehanizmov na stopnji nevrona in je torej funkcionalna in ne strukturna motnja.

39
Q

OPIŠITE DEMENCO

A

 Pojem demenca uporabljamo za opisaovanje stanj, ki jih povzroča več možganskij bolezni, ki povzročajo dolgotrajno, običajno napredujoče slabšanje funkcijskih sposobnosti in ki je tako veliko, da prizadane vsakodnevno funkcioniranje posameznika.

DEJAVNIKI TVEGANJA:
 starost
 poškodba glave
 Downov sindrom
 pozitivna družinska anamneza
 apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19
 depresija
 bolezen ščitnice
 domnevni zaščitni dejavniki so izobrazba, kajenje in apo E2 alel

DEMENCE, KI JIH LAHKO ZDRAVIMO:
 Normotenzivni hidrocefalus
 Hipotireoza
 Subduralni hematom
 Pomanjkanje vit. B12
 Zdravila

40
Q

KATERE PRIŠTEVAMO MED SEKUNDARNE

A

 Glavobol zaradi poškodbe glave in/ali vratu
 Glavobol zaradi bolezni ožilja na glavi ali vratu
 Glavobol zaradi ne žilnih intrakranialnih bolezni
 Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve
 Glavobol zaradi okužbe
 Glavobol zaradi motnje homeostaze
 Glavobol ali obrazna bolečina zaradi motnje/okvare/bolezni lobanje, vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje
 Glavobol zaradi psihiatričnih motenj

41
Q

TIPI GLAVOBOLA

A

 Primarni glavoboli
 Sekundarni glavoboli
 Nevralgije možganskih živcev, centralna in primarna obrazna bolečina in drugi glavobol

42
Q

DEFINICIJA TIA (TRANZITORNA ISHEMIČNA ATAKA) SE GLASI:

A

 Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad ali motnje vida enega očesa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so žilnega izvora in v celoti izzvenijo

43
Q

NAŠTEJ MOTORIČNE MOŽGANSKE ŽIVCE?

A

 III- okulomotorius
 IV.- trohlearis
 VI-abducens
 VII. facialis
 XI- akcesorni živec
 XII.- hipoglosus

44
Q

NAŠTEJ SENZORIČNE MOŽGANSKE ŽIVCE

A

 I. olfaktorni
 II. oftalmični
 VIII.- statoakustični

45
Q

KATERE SO ZNAČILNOSTI INFRANUKLEARNE OKVARE N. FACIALIS?

A

Infranuklearna okvara živca facialis se nanaša na poškodbo, ki se pojavi pod nukleusom ali jedrom živca v možganih.
 Praliza
 Težave pri zapiranju očesa
 Izguba okusa
 Težave s slinjenjem
 Hiperakuzija

46
Q

KAJ POVZROČI OKVARA 4, 6, 3, 7, 8 MOŽGANSKEGA ŽIVCA

A
  1. možganski živec (trohlearni): Okvara lahko povzroči težave pri nadzoru gibanja očesa navzod in navzdol.
  2. možganski živec (abducentni): Okvara lahko vodi do težav pri premikanju očesa stran od nosu.
  3. možganski živec (okulomotorni): Okvara lahko povzroči težave pri gibanju očesnih mišic in vpliva na različne gibe oči.
  4. možganski živec (obrazni): Okvara lahko povzroči paralizo ali šibkost mišic obraza.
  5. možganski živec (sluhovestibularni): Okvara tega živca lahko povzroči težave s sluhom, omotico ali izgubo ravnotežja.
47
Q

KAKŠNA JE RAZLIKA MED CENTRALNO IN PERIFERNO OKVARO N. FACIALISA?

A

 Pri centralni okvari gre za okvaro možgan – bolnik ima samo povešen ustni kot, pri periferni
okvari n. facialisa pa je prisoten povešen ustni kot, ne more nagubat čela in zapreti očesa

48
Q

KAJ JE ZNAČILNO ZA OKVARO N. PERONEUS:

A

petelinja hoja

49
Q

NAŠTEJ SPINALNE ŽIVCE

A

 8 vratnih (cervikalnih)
 12 prsnih (torakalnih)
 5 ledvenih (lumbalnih)
 5 križnih (sakralnih)
 1 trtični (kokcigealen)

50
Q

KAJ JE ZNAČILNO PRI SINDROMU KARPALNEGA KANALA (KATERI ŽIVEC JE ALI NI PRIZADET IN NA KAKŠEN NAČIN JE PRIZADET)?

A

 Pride do utesnitve nervus medianus v zapestju (utesnitvena nevropatija),
* atrofija palčeve dlančnice
* mravljinčenje
* omrtvičenost.

51
Q

KATERE PREISKAVE SO ZNAČILNE ZA PREGLED MIŠIČNEGA DELOVANJA

A

 Emg

52
Q

KATERE PREISKAVE OPRAVLJAMO V ZVEZI S SUMOM NA PRIZADETOST MIŠIC? (EKG, EEG, EMG, PET)

A

 Emg

53
Q

KATERI POJAV NI ZNAČILEN ZA HUJŠO OKVARO KORENINE L5?

A

 Ko gre za bolečino oz. draženje po medialni strani od stegna do kolena

54
Q

KATERI SO SIMPTOMI PRI VKLEŠČEN L5

A

 Bolečina v spodnjem delu hrbta, ki seva v zadnjico, stegno, stopalo
 Mrvljinčenje v spodnjem delu telesa
 Oteženo dvigovanje stopala
 Spremenjeni refleksni odzivi glede na prizadetost živca
 Spremenjena senzibiliteta prizadetega živca

55
Q

KATERE SO POSLEDICE KRONIČNA OKVARA HRBTENJAČE

A

 tetrapareza oz. tetraplegija
 parapareza oz. paraplegija
 senzibilitetni nivo
 sfinkterske motnje
 motnje potence

56
Q

ZAKAJ NASTANE AMNEZIJA

A

 Poškodba glave
 Možganska kap
 Nevrodegenerativne bolezni
 Stres
 Virusne okužbe
 Uživanje nekaterih zdravil
 Starost

57
Q

VRSTE PATOLOŠKIH REFLEKSOV

A

 Znak Babinskega
 Wartenburgov znak
 Hiporefleksija
 Hiperrefleksija, …

58
Q

KDAJ OZNAČIMO MOŽGANSKO SMRT:

A

Kadar pride do:
 smrti možganov kot celote
 odmrtje možganskega debla
 odmrtje možganske skorje

59
Q

KAKŠNE MOTNJE IMA BOLNIK ČE IMA SENZORIČNO AFAZIJO?

A

 motnja razumevanja govora
 proizvodnja govora je primerna
 govor je prazen po vsebini, besede so pogosto spremenjene – neologizmi
 bolnik ni sposoben ponavljati in imenovati predmetov
 bolnik se svoje motnje ne zaveda
 tudi sam sebe ne razume

60
Q

KAJ POMENI AGNOZIJA IN KAKŠNE POZNAŠ

A

 motnje v prepoznavi , kjer bolnik s specifičnim čutom predmetov ne more spoznati.
VRSTE:
 Taktilna
 Vidna
 Prozopagnozija
 Hemisomatoagnozija
 Anosognozija
 Avtotopagnozija

61
Q

KAJ JE ZNAČILNO ZA MOTORIČNO/BROCOVO AFAZIJO?

A

 govor je zatikajoč, netekoč ali pa govorice sploh ni
 razumevanje govora je ohranjeno
 svoje motnje se bolnik zaveda

62
Q

KAKŠNA JE KLINIČNA SLIKA PRI SINDROMU SREDNJE MOŽGANSKE ARTERIJE (ACM):

A

 hemiplegija
 hemianestezija
 menianopsija
 motnje gibanja očesa
 kognitivne in vedenjeske spremembe

63
Q

PRVI KAZALNIKI MOŽGANSKEGA TUMORJA

A

 Povišanega znotrajlobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL).
 Lokalne okvare.
 Oddaljenih učinkov

64
Q

KATERI SO SIMPTOMI IN ZNAKI VISOKEGA INTRAKRANIALNEGA TLAKA

A

 Glavobol (jutranji, odvisen od povečanja tlaka)
 Slabost bruhanje
 Papiledem
 Motnje zavesti (kvantitativne)

65
Q

a) WALLERJEVA DEGENERACIJA:

A

Degeneracija distalnega segmenta aksona po njegovi prekinitvi (ker je prekinjen stik med telesom nevrona in aksonom = prekinitev transporta)

66
Q

b) SPASTIČNA PAREZA

A

gre za oslabelost, ki se kaže s povečanim mišičnim tonusom kot posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona

67
Q

a) SPASTIČNA PARAPAREZA

A

je delna praliza (ohromelost) spodnjih udov, ki se kaže s povečanim mišičnim tonusom kot posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona

68
Q

b) PAREZA:

A

stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe (oslabelost)

69
Q

c) REFLEKS:

A

najpreprostejši, najmanj odvisni od hotene kontrole. Stereotipni, hitri, nezavedni odzivi.

70
Q

d) PRIMITIVNI REFLEKS:

A

so refleksi, ki so prisotni pri otrocih in z odraščanjem izginejo. Pri starejših se lahko spet pojavijo pri raznih obolenjih (Parkinsonova, Alzheimerjeva)

71
Q

e) RENVIERJEV ZAŽEMEK:

A

je zožanje ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevronski celici

72
Q

f) FASCIKULACIJE:

A

so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote

73
Q

g) ANOSOGNOZIJA:

A

nesposobnost registriranja lastne pareze

74
Q

h) NARKOLEPSIJA:

A

narkolepsija je bolezen, katere glavni simptomi so: napadi dnevnega spanja, katapleksije, hipnagogne halucinacije in paralize v spanju.

75
Q

i) PALANSTEZIJA:

A

odsotnost občutka za vibracijo

76
Q

j) PRISEGAJOČA ROKA:

A

se nanaša na roko, ki jo posameznik običajno uporablja za izvajanje natančnejših in zapletenih nalog, kot so pisanje, risanje ali uporaba orodja.

NEVRO (3 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2024 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions