ODPRTA VPR Flashcards
DEFINIRAJ SPODNJI MOTORIČNI NEVRON
- KONCEPT: vse živčne celice možganskega debla in hrbtenjače ki motorične aksone “pošiljajo”
- ZNAČILNOSTI: oslabelost mišic, fascikulacije, hipotonija, ugasli miotatični refleksi, mišične atrofije
DEFINIRAJ ZGORNJI MOTORIČNI NEVRON
- KONCEPT: vsi motorični nevroni možganske skorje in možganskega debla, ki oživčujejo SMN.
- ZNAČILNOSTI: oslabelost gibov telesa, spastično zvišan tonus, pristotnost patoloških refleksov, živahni miotatični refleksi
DEFINIRAJ MIROVNI POTENCIAL
: ima nevron tedaj, ko ne prevaja signalov. Razlika električnega potenciala med zunanjostjo in notranjostjo celice. Gre za posledico koncentracijskih razlik nabitih ionov na obeh straneh membrane. Zanj sta potrebna koncentracijski gradient in selektivno propustna membrana.
OD ČESA JE ODVISEN MEMBRANSKI POTENCIAL ?
Koncentracije ionov
Permeabilnosti membrane
Natrijeve-kalijeve črpalke (encim)
Anionske črpalke
DEFINIRAJ AKCIJSKI POTENCIAL
je kratkotrajna sprememba mirovalnega potenciala in služi prevajanju informacij.
V ČEM JE GLAVNA FIZIOLOŠKA RAZLIKA MED AKCIJSKIM POTENCIALOM IN RECEPTORSKIM POTENCIALOM?
Akcijski potencial je električni signal, ki se po membrani živčne celice širi ob doseženem pragovnem potencialu, omogoča prenos informacij med živčnimi celicami. Nasprotno pa receptorski potencial predstavlja lokalno spremembo električnega naboja v receptorjih ob zaznavanju dražljaja, kar je začetna faza pretvorbe dražljaja v električni signal v živčnem sistemu.
ZAKAJ SE SPROŽI AKCIJSKI POTENCIAL?
Dražljaj ne receptor izzove spremembo mirovnega potenciala, kar imenujemo receptorski potencial, če je dovolj velik, doseže prag, pri katerem nastane akcijski potencial.
KAJ SO OVOJNICE KATERE SO MOŽGANSKE OVOJNICE IN KAJ SE NAHAJA MED OVOJNICAMI
so tri membrane, ki ovijajo možgane in hrbtenjačo. Funkcija je zaščita CŽS.
Dura mater- trda ovojnica
Archnoidea- pajčevnica
Pia mater- žilnica
Med pajčevnico in žilnico je likvor.
KATERI SO DELI VELIKIH MOŽGANOV
Možganska skorja (girusi, sulkusi)
Bela možganovina
Talamus
Hipotalamus
Bazalni gangliji
KATERI SO DELI OSREDNJEGA ŽIVČEVJA?
Veliki možgani
Mali možgani
Možgansko deblo
Hrbtenjača
KATERE SO LASTNOSTI MOŽGANSKEGA DEBLA
FUNKCIJE:
senzorična in motorična jedra,
vstop poti več specialnih čutov,
parasimpatični refleksi
ascendentne in descendentne poti,
retikularna formacija
SESTAVA:
Mesencephalon: povezave med možgansko skorjo, bazalnimi gangliji in malimi možgani, slušni in vidni sistem in gibanje zrkel
Pons: v sprednjem delu: preklopi povezav med možgansko skorjo in malimi možgani, v zadnjem delu: uravnavanje dihanja in spanja, senzorična pot za okus.
Medulla oblongata: uravnavanje krvnega tlaka, uravnavanje dihanja, senzorične poti za okus, sluh, ravnotežje, oživčenje obraznih in vratnih mišic.
OPIŠITE GLAVNE ZNAČILNOSTI AVTONOMNEGA ŽIVČEVJA
Avtonomno (vegetativno) živčevje je po definiciji eferentno in oživčuje gladke mišice in žleze.
Telesa celic (nevronov) so v ganglijih izven struktur CŽS, aksoni so v perifernih živcih.
Pri vegetativnem živčevju ločimo:
* simpatično – odziv na stres
* parasimpatično – hrani zaloge telesa in vzpostavlja homeostazo
* enterično – delovanje gladkih mišic črevesja
V KATEREM DELU MOŽGANOV SE NAHAJA DEL ZA VID
V zatilnem delu možganov (occipitalni cortex)
KAKO SE IMENUJE ZUNANJA SKORJA, KI SKRBI ZA VID
Vidni korteks
KAJ SE NAHAJA V MOŽGANSKIH VENTRIKLIH (KRI, LIMFA, LIKVOR, ZRAK)?
Likvor
KAJ POVEZUJE PIRAMIDNA PROGA?
Skorjo velikih možganov z motoričnimi jedri in možganskimi živci.
KAJ POMENI »DOMINANTNA MOŽGANSKA HEMISFERA«?
Dominantna je tista hemisfera, ki ima večji nadzor pri možganskih funkcijah, ker sta leva in desna hemisfera asimetrično razviti (pri možganskih funkcijah), zato imamo desničarji za dominantno hemisfero levo hemisfero.
KATERI ASCENDENTNI SISTEM JE POMEMBEN ZA PRENOS INFORMACIJE O BOLEČINI
spinotalmična proga
KATERA DVA TIPA AFERENTNIH VLAKEN STA POMEMBNA ZA PRENOS INFORMACIJE BOLEČINE?
A DELTA IN C VLAKNA
KAJ JE WILLOV OBROČ?
označuje posebno strukturo v možganih, znano kot krožni živčni obroč (krog arterij na dnu možganov)
do neke mere obvaruje krvni obtok možganov kljub problemom s posamezno žilo dovodnico
KAKO POTEKAJO KEMIČNE SINAPSE
V živčevju človeka prevladujejo kemične sinapse
Imamo ekscitatorne in inhibitorne sinapse
Kemična sinapsa je mesto komunikacije med dvema nevronoma ali med nevronom in ciljno celico. Ta komunikacija poteka s sproščanjem kemičnih snovi, imenovanih nevrotransmiterji, iz ene celice v režo med celicama, imenovano sinaptična razcep, ter njihovim vezanjem na receptorje na membrani ciljne celice.
NARIŠITE REFLEKSNI LOK MIOTATIČNEGA REFLEKSA
MIOTATICNI REFLEKSI ZG UDOV
bicepsov (C6),
stiloradialni (C6),
tricepsov (C7),
refleks fleksorjev prstov (C8, Th1)
NAŠTEJTE VSAJ TRI NEVROLOŠKE ZNAKE (IZPADE) PO OKVARI MALIH MOŽGANOV
Ataksija (hipo-hipermetrija)
Intencijski tremor
Odbojni fenomen
Disdiadohakineza
Znižan mišični tonus
Nistagmus
Motnje hoje, stoje
Skandirana govorica
NAŠTEJ VSAJ 3 NEVROLOŠKE ZNAKE/IZPADE PO OKVARI ČELNEGA REŽNJA VELIKIH MOŽGANOV.
Pareza, Spastičnost
Brocova afazija
Transkortikalna motorična afazija (levo)
Motnja alternativnih gibov
Bukofacialna apraksija
NAŠTEJ TRI POSLEDICE OKVARE V TEMENSKEM REŽNJU:
diskriminatorna občutljivost,
konstrukcijska apraksija,
nesposobnost oblačenja,
sindrom zanemarjenja
VRSTE MOŽGANSKE KAPI
Ishemična možganska kap (zaradi tromba ali embolusa)
Hemoragična možganska kap (zaradi intracerebralne ali subarahnoidne krvavitve)
KATERI SO DEJAVNIKI TVEGANJA ZA MOŽGANSKO KAP?
Starost
Moški spol
Arterijska hipertenzija
Kajenje
Sladkorna bolezen
Atrijska fibrilacija
Ishemična bolezen srca
Karotidna zožitev
TIA ali predhodna MK
Periferna arterijska bolezen
Povišan fibrinogen v plazmi
MESTA ZNOTRAJ MOŽGANSKIH INTRAKRANIALNIH KRVAVITEV
Putamen in kapsula interna (50%)
V čelnem in temenskem režnju
Talamus
Malomožganska hemisfera
Pons
KAJ POVZROČA POSTRAVMATSKA SUHARAHOIDNA KRVAVITEV (SAH)?
hud glavobol,
meningealni znaki,
brez ohromitev
ZNAKI MISIČNE DISTROFIJE
Bolečine
Nerodnost
Mišična oslabelost
Psevdohipertrofija golenskih mišic in kontrakture ahilove tetive
Kifoza in skolioza
Napredujoč upad vitalne kapacitete
PO KATERIH GLAVNIH ZNAČILNOSTIH LOČIMO MIŠIČNE DISTROFIJE?
glede na to, kateri del živčno motorične enote je prizadet in glede na specifično vključenost določenih mišičnih skupin in klinične simptome, kot so težave pri hoji, ravnotežju, požiranju ter bolečine in deformacije.
Ločimo:
* spinalne mišiče atrofije (prizadetost v sprednjih rogih hrbtenjače)
* dedne nevropatije (prizadetost perifernih živcev)
* obolenje živčno – mišičnega stika (miastenija gravis)
* miopatija (obolenje v sami mišici)
OPIŠITE MIASTENIJA GRAVIS
Miastenia gravis je avtoimuno obolenje pri katerem nastajajo protitelesa proti nikotinskim acetilholinskim receptorjem v motorični ploščici.
KLINIČNA SLIKA:
Značilni so spreminjajoči simptomi in znaki mišične nemoči in utrudljivosti.
Mišična moč se slabša s ponavljajočo ali trajajočo mišično aktivnostjo.
Simptomi in znaki se razvijajo in napredujejo v generalizirano obliko MG pri 85 % bolnikov.
Respiratorna in orofaringealna prizadetost lahko privede do respiratorne odpovedi in aspiracije
V 70 % bolezen začne z okularno disfunkcijo – prizadetost zunanjih očesnih mišic: ptoza in diplopija z motenimi gibi zrkel (škiljenje), bolnik pri preskusu zapiranja oči kaže precej “trepalnic”, očesni simptomi se slabšajo pri branju, stopnjuje jih bleščanje, zenici – zenične reakcije pri MG niso nikoli prizadete
DIAGNOZA:
Anamneza in nevrološki pregled
Elektrodiagnostika
Tensilonski test ali prostigminski test
Protitelesa Ach receptor
OPIŠITE PARKINSONOVO BOLEZEN
Parkinsonova bolezen (PB) je nevrodegenerativna bolezen neznane etiologije, pri kateri prihaja do pomanjkanja dopamina zaradi degeneracije celic v substanciji nigri.
GLAVNI SIMPTOMI:
Bradikineza
Rigidnost
Tremor v mirovanju
Motnje ravnotežja
NAŠTEJTE IN OPIŠITE TRI VRSTE ZGIBKOV
Atetoza: se kaže z nehotenimi, počasnimi, vijugavimi gibi, še posebej v prstih, rokah, in obrazu.
Horeja: se kaže s hitrimi, nepredvidljivimi gibi, ki vključujejo celotno telo.
Mioklonus: je nenaden, sunkovit gib ali kontrakcija mišic, ki se pojavi nenadoma.
OPIŠITE ALZHEIMERJEVO BOLEZEN,
Degenerativno obolenje osrednjega živčevja, ki povzroči postopno pešanje višjih živčnih funkcij.
KLINIČNA SLIKA:
amnezija
afazija
agnozija
apraksija
nevropsihiatrični simptomi (psihoza v pozni fazi bolezni, depresija, osebnostne spremembe-apatičnost, razvrtost, vedenjske motnje- agresivnost, tavanje, agitiranost)
epileptični napadi
mioklonus
izguba telesne teže
DEJAVNIKI TVEGANJA:
starost
poškodba glave
Downov sindrom
pozitivna družinska anamneza
apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19
depresija
bolezen ščitnice
domnevni zaščitni dejavniki so izobrazba, kajenje in apo E2 alel
OPIŠITE MULTIPLA SKLEROZO
Kronična, vnetna, demielinizacijska, gensko vezana, vendar ni dedna nevroška bolezen. Pomembno vlogo imajo dejavniki okolja. Je multifokalno obolenje
RAZPOREDITEV:
Obstaja odvisnost med incidenco in geografsko širino: nizka incidenca okoli ekvatorja, povečana incidenca proti S in J. Incidenca je odvisna od starosti in spola
ZAČETNI SIMPTOMI:
Optični nevritis
Senzorični znaki
Motorični znaki
Diplopija in vertigo
Ataksija udov in motnje ravnotežja
POTEK: Bolezen najpogosteje poteka v zagonih (znaki > 24 ur); med zagoni > 1 mesec
PREISKAVE: lumbalna punkcija, MR in EP
KAJ JE ZNAČILNO ZA EPILEPSIJO
Epilepsija je nenadna prehodna motnja delovanja možganov, ki se ponavlja.
Je posledica prekomerne aktivnosti skupin živčnih celic.
Diagnoza epilepsija se ne nanaša na specifično bolezen ampak na skupino znakov in simptomov, ki imajo mnogo vzrokov.
Sam mehanizem nastanka epileptičnega napada je dokaj zapleten in rezultira kot motnja v delovanju ekscitatornih in inhibitornih mehanizmov na stopnji nevrona in je torej funkcionalna in ne strukturna motnja.
OPIŠITE DEMENCO
Pojem demenca uporabljamo za opisaovanje stanj, ki jih povzroča več možganskij bolezni, ki povzročajo dolgotrajno, običajno napredujoče slabšanje funkcijskih sposobnosti in ki je tako veliko, da prizadane vsakodnevno funkcioniranje posameznika.
DEJAVNIKI TVEGANJA:
starost
poškodba glave
Downov sindrom
pozitivna družinska anamneza
apo E4 alel gena za apolipoprotein E, ki je vezan na kromosom 19
depresija
bolezen ščitnice
domnevni zaščitni dejavniki so izobrazba, kajenje in apo E2 alel
DEMENCE, KI JIH LAHKO ZDRAVIMO:
Normotenzivni hidrocefalus
Hipotireoza
Subduralni hematom
Pomanjkanje vit. B12
Zdravila
KATERE PRIŠTEVAMO MED SEKUNDARNE
Glavobol zaradi poškodbe glave in/ali vratu
Glavobol zaradi bolezni ožilja na glavi ali vratu
Glavobol zaradi ne žilnih intrakranialnih bolezni
Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve
Glavobol zaradi okužbe
Glavobol zaradi motnje homeostaze
Glavobol ali obrazna bolečina zaradi motnje/okvare/bolezni lobanje, vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje
Glavobol zaradi psihiatričnih motenj
TIPI GLAVOBOLA
Primarni glavoboli
Sekundarni glavoboli
Nevralgije možganskih živcev, centralna in primarna obrazna bolečina in drugi glavobol
DEFINICIJA TIA (TRANZITORNA ISHEMIČNA ATAKA) SE GLASI:
Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad ali motnje vida enega očesa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so žilnega izvora in v celoti izzvenijo
NAŠTEJ MOTORIČNE MOŽGANSKE ŽIVCE?
III- okulomotorius
IV.- trohlearis
VI-abducens
VII. facialis
XI- akcesorni živec
XII.- hipoglosus
NAŠTEJ SENZORIČNE MOŽGANSKE ŽIVCE
I. olfaktorni
II. oftalmični
VIII.- statoakustični
KATERE SO ZNAČILNOSTI INFRANUKLEARNE OKVARE N. FACIALIS?
Infranuklearna okvara živca facialis se nanaša na poškodbo, ki se pojavi pod nukleusom ali jedrom živca v možganih.
Praliza
Težave pri zapiranju očesa
Izguba okusa
Težave s slinjenjem
Hiperakuzija
KAJ POVZROČI OKVARA 4, 6, 3, 7, 8 MOŽGANSKEGA ŽIVCA
- možganski živec (trohlearni): Okvara lahko povzroči težave pri nadzoru gibanja očesa navzod in navzdol.
- možganski živec (abducentni): Okvara lahko vodi do težav pri premikanju očesa stran od nosu.
- možganski živec (okulomotorni): Okvara lahko povzroči težave pri gibanju očesnih mišic in vpliva na različne gibe oči.
- možganski živec (obrazni): Okvara lahko povzroči paralizo ali šibkost mišic obraza.
- možganski živec (sluhovestibularni): Okvara tega živca lahko povzroči težave s sluhom, omotico ali izgubo ravnotežja.
KAKŠNA JE RAZLIKA MED CENTRALNO IN PERIFERNO OKVARO N. FACIALISA?
Pri centralni okvari gre za okvaro možgan – bolnik ima samo povešen ustni kot, pri periferni
okvari n. facialisa pa je prisoten povešen ustni kot, ne more nagubat čela in zapreti očesa
KAJ JE ZNAČILNO ZA OKVARO N. PERONEUS:
petelinja hoja
NAŠTEJ SPINALNE ŽIVCE
8 vratnih (cervikalnih)
12 prsnih (torakalnih)
5 ledvenih (lumbalnih)
5 križnih (sakralnih)
1 trtični (kokcigealen)
KAJ JE ZNAČILNO PRI SINDROMU KARPALNEGA KANALA (KATERI ŽIVEC JE ALI NI PRIZADET IN NA KAKŠEN NAČIN JE PRIZADET)?
Pride do utesnitve nervus medianus v zapestju (utesnitvena nevropatija),
* atrofija palčeve dlančnice
* mravljinčenje
* omrtvičenost.
KATERE PREISKAVE SO ZNAČILNE ZA PREGLED MIŠIČNEGA DELOVANJA
Emg
KATERE PREISKAVE OPRAVLJAMO V ZVEZI S SUMOM NA PRIZADETOST MIŠIC? (EKG, EEG, EMG, PET)
Emg
KATERI POJAV NI ZNAČILEN ZA HUJŠO OKVARO KORENINE L5?
Ko gre za bolečino oz. draženje po medialni strani od stegna do kolena
KATERI SO SIMPTOMI PRI VKLEŠČEN L5
Bolečina v spodnjem delu hrbta, ki seva v zadnjico, stegno, stopalo
Mrvljinčenje v spodnjem delu telesa
Oteženo dvigovanje stopala
Spremenjeni refleksni odzivi glede na prizadetost živca
Spremenjena senzibiliteta prizadetega živca
KATERE SO POSLEDICE KRONIČNA OKVARA HRBTENJAČE
tetrapareza oz. tetraplegija
parapareza oz. paraplegija
senzibilitetni nivo
sfinkterske motnje
motnje potence
ZAKAJ NASTANE AMNEZIJA
Poškodba glave
Možganska kap
Nevrodegenerativne bolezni
Stres
Virusne okužbe
Uživanje nekaterih zdravil
Starost
VRSTE PATOLOŠKIH REFLEKSOV
Znak Babinskega
Wartenburgov znak
Hiporefleksija
Hiperrefleksija, …
KDAJ OZNAČIMO MOŽGANSKO SMRT:
Kadar pride do:
smrti možganov kot celote
odmrtje možganskega debla
odmrtje možganske skorje
KAKŠNE MOTNJE IMA BOLNIK ČE IMA SENZORIČNO AFAZIJO?
motnja razumevanja govora
proizvodnja govora je primerna
govor je prazen po vsebini, besede so pogosto spremenjene – neologizmi
bolnik ni sposoben ponavljati in imenovati predmetov
bolnik se svoje motnje ne zaveda
tudi sam sebe ne razume
KAJ POMENI AGNOZIJA IN KAKŠNE POZNAŠ
motnje v prepoznavi , kjer bolnik s specifičnim čutom predmetov ne more spoznati.
VRSTE:
Taktilna
Vidna
Prozopagnozija
Hemisomatoagnozija
Anosognozija
Avtotopagnozija
KAJ JE ZNAČILNO ZA MOTORIČNO/BROCOVO AFAZIJO?
govor je zatikajoč, netekoč ali pa govorice sploh ni
razumevanje govora je ohranjeno
svoje motnje se bolnik zaveda
KAKŠNA JE KLINIČNA SLIKA PRI SINDROMU SREDNJE MOŽGANSKE ARTERIJE (ACM):
hemiplegija
hemianestezija
menianopsija
motnje gibanja očesa
kognitivne in vedenjeske spremembe
PRVI KAZALNIKI MOŽGANSKEGA TUMORJA
Povišanega znotrajlobanjskega tlaka (lokalni edem, zapora pretoka CSL).
Lokalne okvare.
Oddaljenih učinkov
KATERI SO SIMPTOMI IN ZNAKI VISOKEGA INTRAKRANIALNEGA TLAKA
Glavobol (jutranji, odvisen od povečanja tlaka)
Slabost bruhanje
Papiledem
Motnje zavesti (kvantitativne)
a) WALLERJEVA DEGENERACIJA:
Degeneracija distalnega segmenta aksona po njegovi prekinitvi (ker je prekinjen stik med telesom nevrona in aksonom = prekinitev transporta)
b) SPASTIČNA PAREZA
gre za oslabelost, ki se kaže s povečanim mišičnim tonusom kot posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona
a) SPASTIČNA PARAPAREZA
je delna praliza (ohromelost) spodnjih udov, ki se kaže s povečanim mišičnim tonusom kot posledica okvare zgornjega motoričnega nevrona
b) PAREZA:
stanje delne negibnosti kot posledica bolezni ali poškodbe (oslabelost)
c) REFLEKS:
najpreprostejši, najmanj odvisni od hotene kontrole. Stereotipni, hitri, nezavedni odzivi.
d) PRIMITIVNI REFLEKS:
so refleksi, ki so prisotni pri otrocih in z odraščanjem izginejo. Pri starejših se lahko spet pojavijo pri raznih obolenjih (Parkinsonova, Alzheimerjeva)
e) RENVIERJEV ZAŽEMEK:
je zožanje ovojnice na mestu, kjer se stikata sosednji nevronski celici
f) FASCIKULACIJE:
so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote
g) ANOSOGNOZIJA:
nesposobnost registriranja lastne pareze
h) NARKOLEPSIJA:
narkolepsija je bolezen, katere glavni simptomi so: napadi dnevnega spanja, katapleksije, hipnagogne halucinacije in paralize v spanju.
i) PALANSTEZIJA:
odsotnost občutka za vibracijo
j) PRISEGAJOČA ROKA:
se nanaša na roko, ki jo posameznik običajno uporablja za izvajanje natančnejših in zapletenih nalog, kot so pisanje, risanje ali uporaba orodja.
